Papež Benedikt XVI. je med včerajšnjo sveto mašo, ki jo je daroval v vatikanski baziliki sv. Petra, spregovoril o modrih in njihovem iskanju mesija, rekoč da z včerajšnjim praznikom Gospodovega razglašenja ali epifanije Cerkev nadaljuje s premišljevanjem in praznovanjem skrivnosti Jezusovega rojstva. Sveti oče je izpostavil, poročajo pri vatikanskem radiu, da je resnična zvezda, ki nam v negotovosti človeških pogovorov nudi neizmeren sijaj božje resnice, le Božja beseda. Vernike je povabil, naj se tej zvezdi pustijo voditi skozi življenje, saj, kot je dejal, Božja volja ne omejuje naše svobode.

Modri so bili po papeževih besedah najverjetneje možje, ki so iskali nekaj več, iskali pravo luč, ki bi jim pokazala pot skozi življenje. Bili so osebe, prepričane, da v stvarstvu obstaja nekaj, kar bi lahko opredelili kot Božji 'podpis', ki ga človek lahko in mora odkriti in razvozlati. Benedikt XVI. je nato osvetlil pot modrih do Betlehema, njihovo srečanje s Herodom, učenjaki in poznavalci svetih spisov, njihovo srečanje z zvezdo. Ob liku Heroda, ki ima zaradi svoje brutalnosti negativen predznak, je papež opozoril, naj v Bogu ne gledamo tekmeca in naj ne bomo slepi pred Božjimi znamenji in gluhi za njegove besede. Odpreti se moramo gotovosti, da je Bog vsemogočna ljubezen, ki ne jemlje ničesar, ne grozi, ampak je edini sposoben ponuditi nam priložnost, da živimo v polnosti, da izkusimo pravo radost.

Sveti oče je še poudaril, naj Svetega pisma ne obravnavamo kot študijski predmet in predmet strokovnih razprav ter ne kot knjigo, ki nam kaže pot skozi življenje. Besedo Svetega pisma, brano v skladu z živim izročilom Cerkve, bi morali videti kot resnico, ki nam govori, kaj je človek in kako se lahko v polnosti uresniči, resnico, ki je pot vsakodnevne hoje skupaj z drugimi, če želimo graditi svoje življenje na skali in ne na pesku.

Govoreč o zvezdi, ki so jo modri videli na nebu, je papež povedal, da so ti vedeli, kako smisla stvarnosti ni mogoče najti s teleskopom, ampak z notranjimi očmi razuma. Vesolje namreč ni rezultat naključja, pač pa smo v njem vsi skupaj povabljeni videti nekaj globljega, stvarnikovo modrost, neizčrpno Božjo domišljijo, njegovo neskončno ljubezen do nas. Božji kriteriji so drugačni od človeških, in po besedah Benedikta XVI. se Bog se ne kaže v moči tega sveta, ampak v ponižnosti svoje ljubezni, ki prosi našo svobodo, da bi bila sprejeta, da bi nas tako spremenila in naredila sposobne prispeti k njemu, ki je ljubezen.