Nagrajena pesniška zbirka je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi. Strokovna komisija, v kateri so letos sodelovali Darinka Kozinc (predsednica), Miljana Cunta, Katarina Gomboc Čeh, Tonja Jelen, Zlatka Obed, Robert Simonišek in Zoran Pevec, je v utemeljitvi zapisala: »Senegačnik nam v Prosojnostih približa vsakdanje reči, dišeče drevorede, opojne cvetlice, spomin na svoje najbližje, samotno obalo, grško goro, verze minulih pesnikov ali ljubljansko cerkev. V ta vsakodnevni imaginarij med lučjo in temo presevajo entitete drugega, neizmernega prostora, ki izvorno pripadajo predstavam in pojmovanjem zahodne metafizike ter konstelacijam krščanstva. Pesnik 'stik' tostranega in transcendence upesnjuje s pretresljivo eksistencialno globino, ki je v kontrastu z gluhostjo, prenasičenostjo in brezčutnostjo sodobnega časa. Ob preizpraševanju smisla lastnega bivanja, svoje povezanosti, a nič manj odtrganosti od posvetnega in nebeškega občestva, se mu porajajo življenjska in intimna vprašanja, razkrivajo skrivnosti, razpleta se resnična bivanjska drama. Vrhunskost Senegačnikove kontemplativne lirike se kaže v neposrednosti izrekanja, a hkrati natančnosti in kultiviranosti verzov, ki tečejo brez sledi napora in sentimentalnosti, čez modre previse niča, dokler ni pesnik izčiščen do odsotnosti.«

Za Jenkovo nagrado so bile letos po poročanju STA nominirane še pesniške zbirke Gorana Gluvića, Jureta Jakoba, Tatjane Pregl Kobe, Natalije Milovanović, Ane Pepelnik in Uroša Zupana.

Utemeljitev za Jenkovo nagrado 2025

Prosojnosti je osma pesniška zbirka pesnika, esejista in prevajalca dr. Braneta Senegačnika, profesorja na oddelku za klasično filologijo na ljubljanski Filozofski Fakulteti. Od prve zbirke, ki je ugledala luč pred dobrimi tremi desetletji, so se verzi presejali, a osnovne poteze in sentiment so se ohranili. V jedru Senegačnikove ontološko zastavljene lirike sta hrepenenje in korespondenca med različnimi bivanjskimi ravnmi: vse se dogaja v vrtincih duhovnih razsežnosti in pesniški glas se izroča v območje neznanega, neizrekljivega in molčečega.

Čeprav naslov zbirke, ki je razdeljena na deset ciklov, sugerira pomen pogleda, se avtor opira predvsem na intenzivno veččutno izkušanje resničnosti. Že v prejšnji knjigi se mu izpiše verz življenje je prosojno, medtem ko v pričujoči zbirki prosojnost postaja metafora za razodevanje tega, kar je navzoče pred nami, v ali onkraj nas. Pesnik s subtilno rabo jezika vsakič znova vzpostavlja stik z lastno pristno eksistenco, ki se nenehno izmika. Zaveda se, da se resnična bit dokončno razgalja v soočenju s končnostjo, pri čemer je njegov verz presenetljivo koncizen: In mi: smrtno položeni / med včeraj in jutri, / njuna oblika in izbrisujoči se smisel.

Senegačnik nam v Prosojnostih približa vsakdanje reči, dišeče drevorede, opojne cvetlice, spomin na svoje najbližje, samotno obalo, grško goro, verze minulih pesnikov ali ljubljansko cerkev. V ta vsakodnevni imaginarij med lučjo in temo presevajo entitete drugega, neizmernega prostora, ki izvorno pripadajo predstavam in pojmovanjem zahodne metafizike ter konstelacijam krščanstva. Pesnik »stik« tostranega in transcendence upesnjuje s pretresljivo eksistencialno globino, ki je v kontrastu z gluhostjo, prenasičenostjo in brezčutnostjo sodobnega časa. Ob preizpraševanju smisla lastnega bivanja, svoje povezanosti, a nič manj odtrganosti od posvetnega in nebeškega občestva, se mu porajajo življenjska in intimna vprašanja, razkrivajo skrivnosti, razpleta se resnična bivanjska drama.

Vrhunskost Senegačnikove kontemplativne lirike se kaže v neposrednosti izrekanja, a hkrati natančnosti in kultiviranosti verzov, ki tečejo brez sledi napora in sentimentalnosti, čez modre previse niča, dokler ni pesnik izčiščen do odsotnosti. Zaradi številnih nespornih kvalitet se je žirija soglasno odločila, da letošnjo Jenkovo nagrado prejme Brane Senegačnik za knjigo, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.