Pripravila Simona Jeretina

Ilustriral Damjan Stepančič

Tema meseca v oktobrski Mavrici je branje.

Branje? Obstajajo družine, kjer je branje nekaj podobnega kot dober obrok, le da ne nasiti našega telesa, temveč predvsem duha. Obstajajo pa tudi družine, ki ob pojmu »branje« ne dobijo prav nič prijetnega občutka. Morda jim obudi le spomin na bolj ko ne mučno siljenje, naj se vendarle že prebere tista knjiga za domače branje, ker je tako pač treba.

Kakorkoli obračamo, zagotovo drži, da brez branja ne gre. Beremo, da dobimo koristne informacije, da se med seboj sporazumevamo, krepimo svoj spomin, bogatimo znanje in besedni zaklad ter seveda odlično preženemo dolgčas. In vse našteto lahko že od malih nog povezuje tudi celotno družino.

5 nasvetov, da bo v družini branje »SUPER« dejavnost

1. Skupaj: Otrokom berimo vse od najrosnejših let dalje, pa tudi tedaj, ko bodo že sami znali brati, saj skupno branje tke prav posebne vezi. Če je le mogoče, na glas berimo enkrat dnevno, vedno ob isti uri. Preberimo tudi naslov knjige in avtorja. Povedi ne preskakujmo in jih ne poenostavljajmo. Otrokom koristijo besedila, ki so nekoliko zahtevnejša od njihovega besednega zaklada.

2. Udobno: Ob knjižnih policah uredimo prijeten prostor z blazinami in kakšno vrečo za sedenje, ki kar sama vabi na potep v bralna svetovja. Naj bo otroku dostopen takoj, ko se začenja plaziti.

3. Preprosto: K branju ne vabimo z dolgim prepričevanjem, temveč predvsem z lastnim zgledom. Večkrat ko nas bodo otroci videli s knjigo v roki, bolj samoumevno se jim bo zdelo, da je branje prijetna popestritev prostega časa, knjiga pa pravo bogastvo.

4. Enostavno: V stanovanju naj bodo knjige lahko dostopne na različnih mestih. Uredimo knjižno polico tudi za najmlajše, da bodo lahko sami segali po knjigah in jih tudi vrnili na svoje mesto. Knjiga je vedno lepo darilo ob osebnih praznikih, otroka pa že v predšolskem obdobju vpišimo v lokalno knjižnico, kjer knjige lahko izbira tudi sam. Udeležujmo se dogodkov, ki jih pripravljajo za otroke in spodbujajo bralno kulturo.

5. Raznoliko: Poskrbimo, da bodo imeli otroci na voljo raznovrstne knjige. Primerno je, da je na njim dostopnem mestu pet različnih knjig: prozno delo (slikanica z zgodbo, pravljice, zbirka zgodb …), otroška zbirka rimane poezije, strip, knjiga z duhovno tematiko (Sveto pismo, molitveniki za otroke, življenjepisi svetnikov …), knjiga stvarne literature (otroška enciklopedija, knjiga o predmetnem področju glede na otrokova zanimanja …).

Slomškovo bralno priznanje

Ob pestri ponudbi naših knjižnic na Slovenskem že osemnajst let poteka tudi branje za Slomškovo bralno priznanje. Projekt povezuje bralce vseh generacij, ki radi berejo knjige z duhovno, versko, vzgojno, družbeno-kritično ali splošno etično tematiko ter tako sledijo Slomškovi misli: »Le kaj pametnega si izvolite v branje, da ne boste časa in denarjev izgubljali, si pošteno srce in pamet kalili.« V Slomškovem bralnem košu so knjige, ki izhajajo iz življenja in vodijo k Življenju. Razširjen seznam najdete na spletni strani Slovenskega katehetskega urada (http://sku.rkc.si/), vsako leto pa je predlagan tudi ožji izbor z novostmi minulega leta.

Na zloženki so tako predlogi za knjige za predšolske (berejo skupaj s starši) in osnovnošolske otroke, mladi in odrasli pa izbor knjig najdejo na spletni knjižni polici.

Slomškovo bralno priznanje opravi vsak, ki v letu prebere vsaj tri izmed predlaganih knjig. Za vsako prebrano knjigo dobijo nalepko, ki jo nalepijo v posebno mapo. Tisti, ki preberejo štiri knjige ali več, prejmejo še zlato nalepko. Vsi sodelujoči se enkrat letno srečajo na Ponikvi, Slomškovi rojstni župniji, na zaključni prireditvi.

Prijave in več informacij: Slovenski katehetski urad (sku@rkc.si, 031/312-110, spletna prijava). Družine se lahko prijavijo v okviru župnije ali samostojno.