Čarna mavrica 2017
Čarna mavrica 2017
»Čarna mavrica« je na Rakovnik pritegnila okoli štiristo petdeset otrok, animatorjev in njihovih spremljevalcev
V soboto, 10. junija, je bila na Rakovniku v Ljubljani »Čarna mavrica« - sklepna prireditev ob koncu veroučnega leta, ki se je je udeležilo okoli štiristo petdeset udeležencev iz vse Slovenije. Pod imenom Čarna mavrica sta združeni dve otroški prireditvi – Čarno jezero in Mavrično katehetske igre; prireditev že četrto leto zapored pripravljajo revija Mavrica, Salezijanski mladinski center Rakovnik in Slovenski katehetski urad, letos pa so se odločili tudi za novo, skupno poimenovanje.
Srečanje z geslom V objemu družine se je začelo z uvodno molitvijo pri lurški kapeli, ki jo je povezovala Kristina Anželj. Priliko o nespametnem človeku, ki je gradil svojo hišo na pesku in preudarnem človeku, ki gradi hišo na skali, je primerjala z zgodbo o treh prašičkih, ki so gradili svoje hiše iz slame, lesa in opeke. S tleskanjem, topotanjem in pihanjem so otroci poskrbeli za silovit vihar, ki je v hipu razdejal hišo na slabotnih temeljih, z besedami zahvale in spodbude pa so animatorji opeke iz stiropora spet postavili na njihovo mesto. Družina mora imeti trden temelj, da lahko vzdrži pretrese in viharje, predvsem pa je pomembna srčnost, je bil sklep jutranje molitve, po kateri so se otroci razporedili v okoli dvajset delavnic.
V senci zelenega »avditorija« pri lurški Mariji so udeleženci opoldan prisluhnili novi monodrami oz. pesnitvi v verzih igralca Gregorja Čušina, ki ga je s kromatično harmoniko spremljal sin Matija Jošt. To je neresna, popolnoma nespametna pesnitev o prvih starših, smrkavcu in smrkavki, ki nima zanesljive teološke utemeljitve, je svoj novi hit napovedal Čušin začenši z uvodnim refrenom »Družina je fina in fino je imeti družino, skupaj čez klance in skupaj v v vsako strmino« , ki je takoj zlezel v ušesa mladih poslušalcev in ga je bilo zatem slišati na vsakem koraku.
Mavrično-katehetskega kviza se je letos udeležilo kar 20 skupin, v katerih se je pomerilo 193 tekmovalcev, za potek so poskrbeli Simona Jeretina, Andrej Praznik, Ana Magister in prostovoljci Mavrični aligatorji. V finale sta se uvrstili skupini Vidovčki iz Šentvida nad Ljubljano in Lučke iz Šturij. Potrebnih je bilo kar petnajst dodatnih vprašanj, ki jih je tekmovalkam v napetem popoldanskem pomerjanju zastavljal Jure Sešek, da so z odločilno točko razlike letos zmagale šturske Lučke. Pokal, kolajne, nagradne vstopnice za živalski vrt, Arboretum Volčji Potok in knjižne nagrade je prvim trem skupinam podelila urednica Mavrice Melita Košir rekoč, da je navdušena nad njihovim znanjem, predvsem pa nad njihovim dejavnim sodelovanjem v župniji skozi vse leto.
Srečanje so sklenili s sveto mašo, ki jo je daroval salezijanec Jure Babnik, vodja salezijanskega mladinskega centra na Rakovniku. Med pridigo je poudaril, da smo vsi ustvarjeni po Božji podobi in da z Bogom ostajamo povezani s pomočjo obhajila, spovedi in poroke. Razložil je pomen treh besed, ki morajo biti ključne v naših medsebojnih odnosih. »Daj mi« je zelo gospodovalen in podoben kladivu, rajši se naučimo uporabljati besedico »prosim«. In ko namesto besedice »hvala« rečemo »to je brez veze« ali »to je bilo zanič« boli, kot bi nekomu zabili žebelj. »Ne, jaz se ne bom prvi opravičil, ker nisem prvi začel,« pa je krona ponosa, katere trnje zbada in povzroče delitve med nami. Zato je kladivo, žeblje in krono treba omehčati z besedami prosim, hvala in oprosti, Jezus pa je tu, da nas očisti in osvobodi naše trdote. Bogoslužje je lepšala rakovniška glasbena skupina FZL /Fušamo z ljubeznijo/, ki je geslo letošnjega srečanja podprla s spevno novonastalo pesmijo »V objemu družine je vedno lepo«.
Radost čarnega dne so, kot je že v navadi, polepšali baloni, ki so se ob koncu maše kot razigrana mavrica razprostrli s kora in pristali v rokah najmlajših obiskovalcev.
Delavnice na Čarni mavrici
Letošnja Čarna mavrica, ki je bila 10. junija na Rakovniku v Ljubljani, je okoli štiristo petdeset udeležencem ponudila dvajset delavnic. Za lep sprejem in odlično izvedbo so poskrbeli rakovniški animatorji pod vodstvom Ane Hrbljan.
Z največjim zanimanjem so otroci skušali ugotoviti, kako čarodeju Toniju uspe iz klobuka povleči rdečo ruto, če je noter dal zeleno, barjanski gasilci so predstavili svojo opremo, otroci pa so lahko brizgali z gasilskimi cevmi. Na Rakovniku je bil tudi sklep Bralnih mišic, kjer so otroci prejeli priznanja za sodelovanje, si ogledali knjigo Mulc in Sveto pismo ter dobili podpis avtorja Gregorja Čušina.
Ivan Esenko je otrokom približal naravo in živali iz domačega okolja, pri ilustratorki Silvi Karim so otroci izdelali Noetovo barko iz papirnatih krožnikov in vanjo vkrcali eksotične živali. Slovenska karitas jih je seznanila z družbeno odgovornimi vsebinami, kot je trgovina z ljudmi. Obiskali so lahko igralnico, reševalce, pevski in molitveni otok, Vero in luč, preizkusili so mega spomin in bobne, pobožali ponija, »kradli« zastavice, kotalili veliko žogo in odkrivali pot preživetja. Skupino veroučencev iz novomeške stolnice smo srečali pod mavričnim padalom, Portorožane smo prestregli na kuharski delavnici Mateje Reš, ko so si oblizovali prste od pice iz polente, skupina z Izlak je hiteč na balinanje povedala, da so se v Ljubljano pripeljali z vlakom, veroučenci iz Dobrovnika in Radeč pa kar z avtobusom!
Napisala Barbara Kastelec
Fotografije Tatjana Splichal
