Češki filozof religije, sociolog in duhovnik Tomaš Halik je Cerkev pozval k okrepitvi dialoga z umetnostjo in znanostjo. Med intelektualci je »veliko zanimanja za duhovna vprašanja«, je Halik dejal med pogovorom v nemški prestolnici. Na dialog pa je pripravljenih le malo cerkvenih predstavnikov, je bil češki duhovnik kritičen ob predstavitvi svoje avtobiografije.

Halik med drugim spodbuja Cerkev, naj pluralistično družbo razume kot pozitiven izziv. Enako velja tudi za kritiko: »Malce preganjanja je za Cerkev zdravo«, je prepričan filozof religije. Kritična vprašanja »bi morala kristjane spodbuditi, da vere ne jemljejo kot 'ljudsko izročilo', ampak da se vanjo resno poglobijo«.

Halik sodi med najbolj znane katoliške intelektualce v Srednji in Vzhodni Evropi. Bil je tesen zaupnik nekdanjega češkega predsednika Vaclava Havla in dolgoletnega praškega nadškofa Františka Tomaška, visok ugled pa uživa tudi v sicer očitno ateistično usmerjeni češki družbi.

Na vprašanje o kanonizaciji papežev Janeza XXIII. in Janeza Pavla II. je dejal, da je to pomemben signal za Cerkev in družbo. Nemogoče pa je predvideti, kako si bodo delo in misli obeh cerkvenih voditeljev razlagali v prihodnosti. Odprto ostaja tudi vprašanje, ali bosta papeža po kanonizaciji postala zgolj »statični ikoni« ali bosta »živi podobi«, katerih misli in dejanja bodo še vedno imela velik vpliv, razmišlja Halik.

Kot primer »svetnika za današnji čas« Halik navaja Mater Terezijo. S svojim prizadevanjem za zapuščene je nenehno izkazovala »solidarnost s telesnim uboštvom«, v svojih pomislekih in verskih dvomih pa je bila solidarna tudi z duševnimi težavami soljudi, je prepričan češki filozof religije.

Halik kot eno pomembnejših nalog kristjanov izpostavlja, da bi morali biti »izvedenci za spravo«. V soočanju s spori bi lahko postali zgled za celotno družbo. Kot primer je navedel spravo med Nemci in Čehi po drugi svetovni vojni. Pri tem je Cerkev »odigrala odlično vlogo«. »Zdaj so rane zaceljene«, je pojasnil teolog.

Tomaš Halik, letnik 1948, je odraščal v liberalno-intelektualni družini. Cerkvi se je pridružil šele leta 1972, ko so ga komunisti izključili iz neke znanstvene ustanove. Skrivaj je doštudiral teologijo in leta 1978 v Erfurtu prejel duhovniško posvečenje. Enajst let je delal v civilnem poklicu kot psihoterapevt za odvisnike od alkohola in drog.

Kot duhovnik v podzemlju je skrivaj prirejal seminarje. K njegovemu disidentskemu krožku sta pripadala tudi brata Havel. Halik je nekaj časa živel v enem izmed budističnih samostanov v Indiji in predaval v Združenih državah Amerike.

Danes predava sociologijo na Karlovi univerzi. Je predsednik Češke krščanske akademije, ki si prizadeva za nemško-češko spravo. Prejel je številna odličja, 14. maja letos pa mu bo v Londonu izročena tudi Templetonova nagrada, ki v višini 1,3 milijona evrov velja za eno najvišjih odličij na svetu. Podeljujejo jo za posebne dosežke na področju znanosti in vere, doslej pa so jo med drugim prejeli Desmond Tutu (2013), Dalajlama (2012) in Mati Terezija (1973).

Vir: Kathpress

Foto: splet