Ob svetovnem dnevu obolelih za gobavostjo, ki ga letos obeležujemo v nedeljo, 30. januarja, Cerkev ponovno opozarja na usodo stotisočih obolelih po vsem svetu. Gobavost ostaja ‘globoka rana človeštva’, poudarja predstavnik avstrijske Misijonske družbe, saj ta uničujoča bolezen napada predvsem ljudi, ki živijo v skrajni revščini, med njimi žal tudi številne otroke. Zato je nujno potrebno, da se borimo proti revščini v najbolj prizadetih predelih sveta.

Za leto 2009 statistični podatki Svetovne zdravstvene organizacije kažejo, da se je v tem letu z gobavostjo okužilo okoli 245.000 ljudi, strokovnjaki pa ocenjujejo, da vsaj še enkrat toliko ljudi uradne statistike ne zajamejo. Zaradi bolezni okoli štirje milijoni ljudi trpijo zaradi invalidnosti in čeprav najstarejša znana kužna bolezen na svetu medicinsko velja za ozdravljivo, je do danes še ni bilo moč izkoreniniti. Povzroča jo bakterija Mycobacterium leprae ali Hansenov bacil, tesen ‘sorodnik’ povzročitelja tuberkuloze. Bakterijo je leta 1874 odkril norveški zdravnik Gerhard Armauer Hansen.

Proti gobavosti se prizadevno bori tudi red avstrijskih kamilijancev, ki ima svoje postojanke v zahodni Afriki, na Madagaskarju, v Braziliji, Indiji, na Tajskem, v Laosu, na Kitajskem in po novem tudi v Vietnamu. Prvi ukrepi pomoči v tej azijski deželi so bili namenjeni sirotam, ki so starše izgubile zaradi aidsa, zato so kamilijanci v mestu Ho-Ši-Minh ustanovili sirotišnico, v provinci Ca Mau pa skrbijo za okoli šeststopetdeset gobavcev.