Vprašanje se seveda še dodatno zaostruje ob napovedi zakonodajnih sprememb, s katerimi želi sedanja koalicija v sodelovanju s stranko Resnica onemogočiti organizacijo volilnih kampanj pravnim osebam – torej tudi tistim iz civilnodružbenega obnebja –, financiranim iz tujine.

Napovedane zakonodajne spremembe

Večina analitikov ugotavlja, da je nekaj več udeležencev oktobrske superreferendumske nedelje glasovalo proti uveljavitvi novele zakona o parlamentarni preiskavi in proti ukinitvi obveznega prispevka za RTV Slovenija ne zaradi argumentov parlamentarne opozicije, temveč zaradi angažiranja z opozicijo tesno povezanih nevladnih organizacij. Zelo podoben scenarij se obeta tudi ob odločanju glede uveljavitve interventnega zakona, o čemer bo državljansko telo odločalo na miklavževo.

Kdaj lahko za neko civilnodružbeno organizacijo resnično trdimo, da je družbeni korektiv, kdaj pa lahko zdrsne v manipulativno vlogo?

Ali se bodo pogoji za takšno delovanje v prihodnje spremenili? Poslanci koalicije in stranke Resnica so v (predvidoma skrajšani) parlamentarni postopek vložili predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volilni in referendumski kampanji, po katerem bi med drugim v volilnih in referendumskih procesih prepovedali sodelovanje tistim pravnim osebam s sedežem v Sloveniji, ki so v obdobju petih let pred dnevom glasovanja prejele financiranje iz tujine. Prepoved financiranja iz tujine seveda že zdaj velja za politične stranke, predlagana dopolnitev omenjenega zakona pa bi se nanašala še na posamezne pravne osebe, vključno z društvi, zavodi in gospodarskimi družbami, tudi kadar sodelujejo v širših civilnodružbenih povezavah.

Namen tega prispevka ni opredeljevanje do takšne zakonodajne spremembe (ki je, pričakovano, dvignila ogromno političnega in medijskega prahu), temveč to zgodbo uporabiti kot povod za premislek o širšem okviru delovanja civilne družbe kot enega stebrov svobodne demokratične družbe: kdaj zanjo lahko resnično trdimo, da je družbeni korektiv, kdaj pa lahko zdrsne v manipulativno vlogo.

Profesor za ustavno pravo in pravo človekovih pravic dr. Jernej Letnar Černič. FOTO: Bogomir Štefanič

Zbornik ob jubileju Svetovnega slovenskega kongresa

Premislek o pogojih, ki naj jih neko združenje izpolnjuje, da zanj velja, da opravlja temeljno družbeno vlogo v ustavni demokraciji, ter o funkcijah in vlogah civilnodružbenih organizacij v svobodni demokratični družbi je torej še kako aktualen. Sistematično ga je v zborniku ob nedavnem jubileju Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) ponudil pravnik dr. Jernej Letnar Černič.

Na področju pravne in demokratične države ter sobivanja različnih družbenih skupin je še veliko nedorečenega in neuresničenega, prihaja pa celo do takšnih ali drugačnih zlorab civilne družbe.

Spomnimo: SSK letos obeležuje 35 let povezovanja Slovencev doma, v zamejstvu in po svetu, ob tem jubileju pa je bila pod uredniškim vodstvom dr. Dejana Valentinčiča objavljena znanstvena monografija, ki že z naslovom Svetovni slovenski kongres 1991–2026–2061 … in dokler bo živel slovenski rod … daje vedeti, da se ne ozira le v preteklost pestrega delovanja tega društva, temveč odpira tudi vizijo za ustvarjalno prihodnost povezanega slovenstva. Monografija je krstno predstavitev doživela v okviru uradnega praznovanja 35. obletnice ustanovitve SSK 27. junija med slavnostno akademijo na Gradu Fužine v Ljubljani, za širšo javnost pa so jo predstavili v prostorih Slovenske matice v začetku oktobra, o čemer smo pisali TUKAJ.

Pri tej predstavitvi je sodeloval tudi dr. Jernej Letnar Černič, avtor prispevka z naslovom Svetovni slovenski kongres kot nevladna organizacija in korektiv v družbi. Raziskovalec ter profesor ustavnega prava in prava človekovih pravic je prav na primeru SSK opozoril na ključno vlogo nevladnih organizacij v demokratični družbi. V Sloveniji imamo sicer desettisoče različnih (humanitarnih, kulturnih, športnih …) društev, ki opravljajo izjemno delo za skupno dobro.

Na področju, na katerem deluje SSK, torej na področju pravne in demokratične države ter sobivanja različnih družbenih skupin, pa je še veliko nedorečenega in neuresničenega, prihaja pa celo do takšnih ali drugačnih zlorab civilne družbe. Prav zato je ugledni pravnik v svojem prispevku razčlenil pogoje, kakšna naj bi bila neka civilnodružbena organizacija, da si res zasluži to poimenovanje.

Spomnimo še na to, da smo se o vlogi civilnodružbenih akterjev in njihovem razmerju do (strankarske) politike pred letošnjimi parlamentarnimi volitvami pogovarjali s sociologom dr. Igorjem Bahovcem, ki je eden od avtorjev, na katerega se pri svojem premisleku naslanja tudi dr. Jernej Letnar Černič.

Ločenost od nosilcev oblasti

Kateri so torej ti pogoji? Dr. Jernej Letnar Černič jih je postavil pet.

Prvič: civilnodružbene organizacije morajo biti ustanovljene kot zasebnopravni subjekti ter spoštovati načela pravne države in vladavine prava ter načelo enakega obravnavanja in prepovedi diskriminacije.

Prepoved povezovanja civilnodružbenih organizacij z vsakokratno trenutno politiko je potrebna, da lahko civilnodružbene organizacije razvijejo samostojno, pošteno, neodvisno in nepristransko ter avtonomno vlogo pri nadzoru ustavne demokracije.

Drugič: civilnodružbene organizacije ne smejo biti povezane z organi državne oblasti iz katere koli njene veje (zakonodajne, izvršilne ali sodne), kot tudi ne z organi v nadzorstvenih institucijah ali kjer koli v javni upravi. Ta pogoj dr. Letnar Černič utemeljuje takole: »Prepoved povezovanja civilnodružbenih organizacij z vsakokratno trenutno politiko je potrebna, da lahko civilnodružbene organizacije razvijejo samostojno, pošteno, neodvisno in nepristransko ter avtonomno vlogo pri nadzoru ustavne demokracije. Če so nevladne organizacije povezane z vsakokratno državno oblastjo, težko govorimo o nevladnih organizacijah, temveč so to organizacije, ki so povezane z državno oblastjo in so neposredno ter posredno tudi del takšne oblasti. Zato je ločenost od nosilcev javnih funkcij tako pomembna za delovanje civilnodružbenih organizacij.«

Pregledno financiranje

Tretji pogoj za to, da civilnodružbene organizacije dobro opravljajo svoje delo, je povezan z njihovim financiranjem. Viri zanj so seveda lahko različni (članarine, donacije, javnofinančni viri, domači in tuji zasebni viri, sredstva mednarodnih organizacij …), ključno pa je, da jih civilnodružbene organizacije zaradi zagotavljanja (že zgolj zunanjega videza!) neodvisnosti, nepristranskosti in strokovnosti pri svojem delovanju v celoti razkrijejo; če namreč »ni transparentnosti, ni avtonomije, neodvisnosti in strokovnosti civilnodružbenih organizacij«, ugotavlja dr. Jernej Letnar Černič.

Prizadevanje za sobivanje

Četrti pogoj, da lahko neko civilnodružbeno organizacijo presojamo kot steber ustavne demokracije, je povezan z načinom njihovega delovanja. Nevladne organizacije morajo namreč delovati »odprto, preudarno in širokosrčno; omogočati morajo delovanje tudi v skupnosti civilnodružbenih organizacij in sodelovati tudi s tistimi organizacijami, s katerimi ne delijo svojih družbenih stališč, saj na ta način lahko prispevajo k bolj strpni in srčni slovenski družbi«.

Pa še peti pogoj: civilna družba in nevladne organizacije si morajo prizadevati za sobivanje, pomoč in medsebojno spoštovanje v svobodni demokratični družbi.

Civilnodružbene organizacije »delujejo kot javne čuvajke v razmerju do državnih oblasti, ki jih morajo vsakodnevno nadzorovati in s tem prispevati k delovanju polnokrvne politične in družbene skupnosti«.

Nadzorstvena funkcija

Dr. Jernej Letnar Černič pa je v svojem prispevku razčlenil tudi glavne funkcije in vloge civilnodružbenih organizacij v svobodni demokratični družbi. Kaj sam postavlja na prvo mesto?

»Prva in najpomembnejša funkcija je nadzor nad delovanjem vsakokratnih državnih oblasti. Nevladne oziroma civilnodružbene organizacije so tako nekakšna 'peta veja oblasti', ki spremljajo nosilce javnih funkcij in nadzirajo ne le državno oblast, temveč tudi druga družbene akterje ter pristojne državne institucije,« beremo v prispevku za zbornik ob 35. letnici Svetovnega slovenskega kongresa.

Seveda sledi vprašanje, kako civilnodružbene organizacije izvajajo to nadzorstveno vlogo. Načinov je več: s spremljanjem delovanja državni oblasti, nadzorom nad porabo javnih sredstev, organizacijo zborovanj, dogodkov in javnih razprav o pomembnih družbenih vprašanjih ter z vlaganjem pravnih sredstev zoper samovoljne odločitve organov državne in javne uprave ter zoper zakonodajno in izvršilno vejo oblasti.

Civilnodružbene organizacije torej »delujejo kot javne čuvajke v razmerju do državnih oblasti, ki jih morajo vsakodnevno nadzorovati in s tem prispevati k delovanju polnokrvne politične in družbene skupnosti«. Pri tem delovanju pa je pomembno tudi njihovo lastno ravnanje: civilnodružbene organizacije morajo namreč »delovati z zgledom – biti transparentne, etične in zakonite, saj le tako ustvarjajo zaupanje javnosti v svoje delovanje«.

Spodbujanje pluralizma

Kot drugo pomembno funkcijo nevladnih oziroma civilnodružbenih organizacij dr. Jernej Letnar Černič navaja spodbujanje družbenega in političnega pluralizma. Gre za to, da morajo te organizacije omogočati sobivanje različnih stališč v svobodni demokratični družbi ter spodbujati strpno izmenjavo mnenj o pomembnih javnih vprašanjih.

Namen teh organizacij zato »ni izključevanje drugače mislečih iz družbene razprave ali celo spodbujanje sovraštva, nestrpnosti, diskriminacije in nasilje zoper organizacije z drugačnimi stališči, temveč gradnja mostov med različnimi pozicijami v svobodni in demokratični družbi«.

V sodelovanju z drugimi civilnodružbenimi organizacijami lahko imajo svoje svetovnonazorsko stališče, kar je bistveno za družbeni, politični in verski pluralizem, hkrati pa morajo spodbujati sobivanje, strpnost, svobodomiselnost in dialog med različnimi organizacijami.

Delovanje od spodaj navzgor

Kot tretjo funkcijo civilnodružbenega sektorja pa dr. Jernej Letnar Černič vidi delovanje od spodaj navzgor, ki omogoča premagovanje razlik pri razumevanju pomembnih družbenih vprašanj, ter iskanje povezav, skupnih stališč in najmanjšega skupnega imenovalca.

Ugledni pravnik je glede te funkcije nevladnih organizacije jasen: »V sodelovanju z drugimi civilnodružbenimi organizacijami lahko imajo svoje svetovnonazorsko stališče, kar je bistveno za družbeni, politični in verski pluralizem, hkrati pa morajo spodbujati sobivanje, strpnost, svobodomiselnost in dialog med različnimi organizacijami ter s tem prispevati k razvoju svobodne in demokratične družbe kot celote.«

Ozkost in enostranskost

Ali se ti pogoji in funkcije v slovenskih razmerah uresničujejo? Žal, kot ugotavlja dr. Jernej Letnar Černič (tudi v zvezi z dogajanjem ob nedavni referendumski nedelji), pri nas vse prevečkrat opazujemo civilnodružbene organizacije z ozkimi svetovnonazorskimi usmeritvami, ki si prizadevajo samo za enostransko varovanje človekovih pravic, enostransko razumevanje pravne države. Toda to ni temeljni namen civilne družbe. Prav Svetovni slovenski kongres pa je po njegovih besedah z vso svojo zgodovino dokazal, da je mogoče, da si neka civilnodružbena organizacija prizadeva spoštovati in varovati pravno državo ter človekove pravice kar se da svetovnonazorsko nevtralno, da poskuša združevati različne ljudi v Sloveniji in na tujem, da dejansko gradi mostove med različno mislečimi in si tako prizadeva za sobivanje in strpnost.

Če neka nevladna organizacija prejema javnofinančna sredstva, bi morala  še toliko bolj skrbeti za spoštovanje pluralnosti in predstavitev različnih stališč.

In še en poudarek iz njegovega nastopa ob predstavitvi zbornika o 35-letni zgodovini SSK: kot veliko organizacij civilne družbe je tudi SSK odvisen od javnih sredstev, če pa neka nevladna organizacija prejema javnofinančna sredstva, bi morala po besedah dr. Letnarja Černiča še toliko bolj skrbeti za spoštovanje pluralnosti in predstavitev različnih stališč. SSK to zavezo (za razliko od mnogih drugih slovenskih organizacij civilne družbe) uresničuje.

Po teh merilih velja presojati civilnodružbene akterje (tudi razne osmomarčevske, sindikalne, »glasove ljudstva« …) in njihova ravnanja ob naslednjih referendumih in volitvah. Ali bodo napovedane spremembe zakonodaje, ki ureja udeležbo v volilnih in referendumskih kampanjah, to spremenile, pa je kajpak druga zgodba, ob kateri se že in se še bodo glasno kresala različna stališča.