Pri maši so se Bogu zahvalili za dar duhovništva, še zlasti za letošnje duhovnike jubilante: župnika v Črešnjicah in na Svetini, diamantnega mašnika dr. Vinka Kraljiča (65 let mašništva, posvečen leta 1960), in zlatomašnike (50 let mašništva, posvečeni leta 1975) – župnika v Braslovčah msgr. Milana Gosaka, duhovnega pomočnika v Združeni župniji Šoštanj, Bele Vode in Zavodnje Andreja Mazeja in župnika sodelavca v župniji Olimje p. Jožeta Lampreta.

Maša v zahvalo za dar duhovništva. FOTO: Srečko Klepej

Jubilanti, ki niso mogli priti

Spomnili pa so se tudi jubilantov, ki se maše niso mogli udeležiti: zlatomašnikov župnika sodelavca v župniji Olimje p. Ernesta Benka, p. Zdravka Jakopa, doma iz župnije Vitanje, in Vilija Hribernika, doma iz župnije Šmarje, ter srebrnomašnika (25 let mašništva) mag. Ivana Hercega, sodelavca Radia Vatikan v Rimu, sicer pa doma iz župnije Artiče.

Iz škofove pridige

»Tu, pod Marijinim varstvom, smo se duhovniki zbrali kot preprosti romarji. Želimo biti romarji upanja in se Bogu zahvaliti za dar duhovništva in za dar poslanstva, ki nam ga Gospod daje in ga nosimo skupaj. Ta dar nam je v veselje in hvaležnost, včasih tudi v breme, pa vendar vedno v zavesti, da smo poklicani in da On hodi z nami,« je v pridigi podčrtal celjski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž.

Pri sv. Neži v Libojah. FOTO: Srečko Klepej

Ne živimo iz mesa, marveč duha

Nadaljeval je, da je naš čas kratek in četudi štejemo leta že v desetletjih in se zahvaljujemo za zlate in biseromašne jubileje, vsi vemo, kako je čas kratek, zato si želimo živeti in delati, kar je pomembno in kar izpolnjuje naš čas: »Živimo v mesu, v naši človeški realnosti, a ne živimo iz mesa. Živimo iz duha. Kolikokrat ostajamo samo pri mesu, tolikokrat izkušamo tudi praznino, žalost in nepopolnost. Hudič nam vedno ponuja razloge za razdvajanje, a Sveti Duh nam vedno znova prebuja ljubezen in toplino srca, ki nas povezuje, prebuja in usmerja v poslanstvo.«

Tri velike prošnje

Ob koncu je škof Matjaž nanizal tri velike prošnje: da bi bili vedno bolj z Njim – kajti če bomo z njim, bomo tudi med seboj; da bi imeli v sebi Njegovo veselje – ki ni hrupno, marveč daje resnični mir in nas približuje drug drugem; in da bi bili v resnici: »Njegova beseda je resnica. Resnica prihaja v nas. Resnica ni stvarnost, ki bi prihajala iz nas. Resnica nismo mi, resnica je On. Bolj bo On v nas, bolj bomo zmožni te drže, tudi Marijine drže, ki ni veliko razumela, zavedala pa se je, da rodovitna resnica prihaja v njeno življenje. Tako bo tudi naše življenje bolj rodovitno.«

Kviz Koliko poznam Škofijo Celje in skupne pastoralne podatke? FOTO: Srečko Klepej

K sv. Neži v Liboje

Po maši so se duhovniki in diakoni odpravili k sv. Neži v Liboje in se tam hvaležno ozrli na vse Božje sledi v minulem letu v njihovih življenjih in občestvih. Sprva jim je Komisija za formacijo pripravila kviz Koliko poznam Škofijo Celje in skupne pastoralne podatke?, nato so si v manjših skupinah podelili načrte za poletje in kaj jih veseli ter bogati v duhovništvu. Srečanje se je končalo s skupno mizo, ki so jo pogrnili sodelavce Škofijske karitas Celje, so še zapisali na Škofiji Celje.