Vzgoja odgovornih, samozavestnih in kritično razmišljujočih mladih, ki jih mora šola pripraviti na življenje, temu pa se morajo prilagoditi učni načrti, izobraževanje učiteljev, način poučevanja in zlasti ocenjevanje znanja. To so poudarki s programske konference NSi o šolstvu. »Otrokom dajmo znanje, prihodnost in varno šolsko okolje, učiteljem pa vzgojno avtoriteto,« je predsednik stranke mag. Matej Tonin poudaril na programski konferenci, ki so jo obogatili paneli s strokovnimi razpravljavci.

Vloga učiteljev

Na enem od panelov sta o vlogi učiteljev, ki se jih v zdajšnjem sistemu sili, da so uradniki namesto pedagogi, spregovorila ravnatelj Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška Maribor dr. Samo Repolusk in ravnateljica OŠ Prežihovega Voranca Bistrica mag. Terezija Zamuda. Strinjala sta se, da mora učinkovita šola slediti sodobnim pristopom, kot so robotika, digitalizacija, funkcionalna in finančna pismenost, spodbujati problemski pristop in kritično mišljenje.

Manjka podpora mladim učiteljem

Po njunem se mora šola bolj usmeriti v razvoj mehkih veščin – sodelovanja, odgovornosti, sposobnosti razumevanja družbe. Razočarana ugotavljata, da delo v šolah usmerjata matura in NPZ, ne pa potrebe učencev. Manjka sistematično vzdrževanje gradiv, stalno usposabljanje učiteljev in učinkovita podpora mladim učiteljem. Starši imajo pogosto previsoka pričakovanja in ne razumejo vloge učitelja, ravnatelj pa mora biti ne le pedagog, marveč tudi dober vodja in menedžer.

Zanemarjen vzgojni vidik

V panelu, posvečenem vzgojnemu vidiku šolskega sistema, sta strokovnjak za vzgojna vprašanja dr. Sebastjan Kristovič in vodja poslancev NSi Janez Cigler Kralj izpostavila, da je šolski sistem zanemaril vzgojni vidik, da pa se vzgoja začne doma. »Otroci pogosto nimajo jasno postavljenih vrednot in meja, kar se kaže v porastu agresivnega vedenja in duševnih težav. Vzgoja mora biti priprava na resnično življenje – ne zgolj prijazno, tudi zahtevno,« je prepričan Kristovič.

Poklicne usmeritve

V enem od panelov pa so izpostavili poklicne usmeritve v okviru šolskega sistema. Strokovnjak s področja poklicnega izobraževanja in nekdanji državni sekretar Elido Bandelj in mag. Bernard Memon z mariborske enote Zavoda RS za zaposlovanje sta se strinjala, da je premalo poudarka na veščinah, bolj pa bi se bilo treba posvetiti kariernemu svetovanju že ob koncu osnovne šole.

Družba ceni le najvišje izobražene

Po njunem mnenju je težava tudi v tem, ker družba pričakuje in ceni izključno najvišje izobražene, zato je tako naravnan tudi šolski sistem. Pritiski družbe se kažejo z navalom na gimnazije, številna perspektivna strokovna področja pa so zanemarjena. Sogovornika podčrtavata, da je treba otroke opolnomočiti, da bodo znali prepoznati lastne talente in jih razvijati, tako bodo tudi prej ugotovili, kako se bodo poklicno usmerili.

Ključne težave šolskega sistema

Predsednik NSi Matej Tonin pa je ključne težave slovenskega šolskega sistema povzel takole: »Poskusi samomorov dijakov – pritiski v šoli in previsoka pričakovanja. Otroci pretepejo sošolca, to posnamejo in objavijo na TikToku. Romsko nasilje. Otroci Albancev so brez znanja vrženi v šolski sistem, nato pa zavirajo napredek celotnega razreda. Piflanje, gore podatkov, torbe težje kot vojaški nahrbtniki. Učitelji brez pravih pristojnosti rajši dajo učencu 5, kot pa se prerekajo s starši.«

Vrnitev zdravega razuma v šolstvo

Ob tem je poudaril, da stranka predlaga vrnitev zdravega razuma v šolstvo. »Dovolj je govorjenja zgolj o otrokovih pravicah, pogovarjati se moramo tudi o otrokovih dolžnostih in dolžnostih staršev. Če je nekdo dovolj star, da pretepe sošolca in to objavi na TikToku, je dovolj star, da za to prevzame odgovornost,« je bil neposreden Tonin, ki je še spomnil, da je stranka že predlagala spremembo zakonodaje na tem področju.