Zapri
Iskanje

Digitalizacija otrok: kdaj in kako?

Za vas piše:
Helena Adamič
Objava: 26. 07. 2021 / 06:00
Čas branja: 8 minut
Nazadnje Posodobljeno: 26.07.2021 / 11:54
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Digitalizacija otrok: kdaj in kako?

Digitalizacija otrok: kdaj in kako?
Odgovorni uporabnik se lahko za lažjo orientacijo seznani z nacionalnimi smernicami za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih. FOTO: Pexels
Globalna družba stoji pred nespornim dejstvom sodobnega časa – digitalizacijo. Da bo ta tudi izziv slovenske bližnje prihodnosti je postalo jasno pred nekaj tedni, ko se je naše kolesje pričelo hitro vrteti v smer intenzivne digitalne preobrazbe.

Pred dnevi so ustanovili službo za digitalno preobrazbo, kar kaže, da bo Slovenija z vidika digitalizacije hitro zakoračila na poti razvoja, ki ga mora v svetovnem smislu nadoknaditi in ujeti ter obenem združiti slovensko družbo in politiko, kot pravi Mark Boris Andrijanič.

Mnoge spremembe, ki se na tem področju obetajo, s seboj prinašajo tudi vrsto vprašanj, med drugim tudi večkrat zastavljeno, kako hitro in uspešno vanjo vključiti naše najmlajše. Kje je zdrava meja uvajanja najmlajših na pot digitalnega razvoja smo vprašali Natašo Bogataj iz zasebne izobraževalne ustanove Digital School ter Janeza Arha, diplomiranega socialnega delavca iz Centra pomoči pri prekomerni rabi interneta Logout.

1. Kje so ključne prednosti poznavanja digitalne tehnologije in katere ključne veščine bi morali otroci danes poznati že zaradi potreb in zahtev okolja? 

Nataša Bogataj: Lahko rečemo, da je programiranje današnja abeceda prihodnosti. V svetu, kjer se tehnologija dotika vseh vidikov našega življenja, je ključnega pomena, da naši otroci postanejo varni in aktivni soustvarjalci tehnologije, ne le pasivni uporabniki. Otroci so že zaradi svoje mladosti do novih tehnologij bistveno bolj dovzetni, kot mi. Prav tako jih je situacija v preteklem letu zelo na hitro pripeljala do tega, da smo morali praktično čez noč pričeti uporabljati različna orodja, kot npr. Zoom, kamere, pdf formate, pisanje testov preko raznih aplikacij, ...

Janez Arh: Digitalne tehnologije so eno izmed najhitreje razvijajočih panog, znanje digitalnih veščin pa nepogrešljivo zato smo v Logout in Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije skupaj z drugimi partnerji sprožili pobudo za umestitev obveznega programa digitalne pismenosti v učni načrt osnovnih šol. Namenjen je učencem od vključno 4. razreda osnovnih šol dalje, s ciljem razvoja kompetenc in tehničnih znanj uporabe digitalnih tehnologij, varne uporabe digitalnih naprav, njihovih orodij in spleta, usmerjen v razvoj digitalnega bontona komuniciranja in kritičnega razmišljanja ter presojanja informacij dostopnih na spletu. Toplo pozdravljamo tudi prvi paket ukrepov, ki ga je Strateški svet za digitalizacijo predstavil znotraj prvega paketa ukrepov za pospešitev digitalizacije v državi, kjer predlaga tudi uvedbo obveznega predmeta informatike v osnovne in srednje šole.

Razmere v preteklem letu so zahtevale hitro privajanje k uporabi spletnih orodij, s katerimi se je pouk lahko izvajal od doma. FOTO: Pexels

2. Katere ključne digitalne veščine bi za otrokov razvoj lahko bile koristne?

Nataša Bogataj: Kaj digitalne veščine so, si verjetno vsak predstavlja po svoje. To so lahko praktična znanja kot kako se prižge računalnik, kako se povezati na Zoom klic, ipd, kar so praktično vsi otroci v preteklem letu morali zelo hitro usvojiti. Vsekakor pa so pomembna tudi druga znanja kot so logično razmišljanje in prav to se osvaja preko znanj programiranja, zakaj nekaj tako deluje, kaj nek ukaz povzroči. Le ta znanja in razmišljanja pa se lahko prenesejo tudi na druga področja delovanja, ne na samo programiranje. Tako da bolj kot neka tehnična znanja so nam pomembna logika, iskanje rešitev.

Janez Arh: Za otrokov razvoj so ključne digitalne veščine poznavanja osnovnih pojmov digitalnih tehnologij, znanja in spretnosti učinkovite uporabe, pravilen odnos do varovanja avtorskih pravic in osebnih podatkov, znanje za učinkovito in estetsko oblikovanje informacij, sposobnost ustvarjanja stališč in kritične presoje informacij pridobljenih preko spleta, ohranjanje in bogatenje jezikovnega zaklada ter pravilno izražanje v slovenskem jeziku, znanja samostojnega reševanja izzivov, znanje bontona komuniciranja, aktivnega poslušanja in razvijanja sočutja v digitalnih okoljih.

Nepogrešljivo je znanje varne uporabe spleta, ki otroke preventivno ščiti pred tveganji in možnimi zlorabami, ki nanje prežijo na spletu ter uravnotežena uporaba digitalnih tehnologij. Na račun digitalnih aktivnosti naj otroci ne zanemarjajo aktivnosti povezane s šolo, učenjem, gibanjem, druženjem v živo z vrstniki, udeleževanjem v organiziranih in neorganiziranih prostočasnih aktivnostih, sodelovanjem pri družinskih opravilih, druženjih in drugih aktivnostih.

3. Pri kateri starosti lahko otroka z zdravo mero pričnemo uvajati v svet digitalne tehnologije?

Nataša Bogataj: Otroci z prihodom v šolo v svojem razvoju naredilo korak naprej, tako da so najprimernejša leta od 2. razreda dalje, saj morajo znati brati. Lahko pa rečemo, da so otroci za dojemanje programerskih znanj najbolj dovzetni od 4. ali 5. razreda dalje. Še vedno žal obstaja nek mit, da je programiranje v veliki večini namenjeno fantom, torej moškemu spolu. Vendar to ne drži, tako fantje kot dekleta so primerni za ta poklic in ravno ravnotežje med spoloma nam daje prave rezultate. Zato prav posebej spodbujamo tudi dekleta, da se nam pridružijo.

Janez Arh: Staršem naj se pri uvajanju otrok v svet digitalnih tehnologij ne mudi, ničesar ne bodo zamudili, glede na njihovo zmožnost hitrega učenja pa bodo zamujeno z lahkoto nadoknadili. Nacionalne smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih navajajo, naj otroci do starosti 2 let ne bi imeli stika z digitalnimi tehnologijami. 3-5-letni otrok lahko začne postopno uporabljati tehnologijo ob prisotnosti staršev, a naj dnevni čas uporabe ne presega 1 ure. Tu je potrebno poudariti, da se čas uporabe postopno daljša glede na starost. Pri 3 letih naj bo to največ 20 minut, pri 4 letih 30 minut. Dnevni čas uporabe 6-9 let do 1 ure, 10-12 let do 1,5 ure, 13-18 let do 2 uri.

Stalni stik z napravami utrjuje vedenjsko zasvojenost, ki se kaže tako fizično kot psihično. Uporabi se lahko pridružijo še spletno nasilje ter kazniva spletna dejanja. FOTO: Pexels.

4. Kako naj starši uvod v digitalno izobraževanje uspešno nadzorujejo?

Nataša Bogataj: Predvsem z zanimanjem kaj počnejo njihovi otroci v prostem času, otroci naj jim povedo, kaj s prijatelji delajo, kaj so na tečajih programiranja ustvarili. Primerno je tudi spodbujanje in usmerjanje otrok v uporabo pametnih aplikacij in kot smo že poudarili, naj otroci kreirajo digitalni svet, tako ga bodo tudi bolje razumeli in razumeli njegovo varno uporabo. Seveda obstajajo tudi različne kontrolne aplikacije, vendar menim, da je osebni pogovor in čas, ki ga preživimo z njimi bolj primeren. In pa seveda zgled, če smo mi kot starši ali učitelji neprestano na mobilinih napravah, potem je to slab vzor tudi zanje. Omejimo čas na digitalnih napravah, ko se te uporablja, naj bo njihova uporaba pametna, kombinirajmo pa s športom, kulturo, druženje, tako kot to velja tudi za odrasle.

Janez Arh: Starši morajo v prvi vrsti poskrbeti, da so z lastno uravnoteženo uporabo zgled otrokom. O uporabi tehnologij, o vsebinah in tveganjih se morajo starši z otroki pogovarjati, do 15. leta otrokove starosti naj bodo seznanjeni katere aplikacije, programe uporabljajo, katere igre igrajo, s kom komunicirajo preko spleta, na katerih družabnih omrežjih imajo svoje profile, s kom imajo stik in komunicirajo, … Pri tem si lahko pomagajo z aplikacijami in programi, ki omogočajo vpogled v vsebino in čas uporabe ter nudijo nastavitve za starševski nadzor. Primernost iger in drugih vsebin za otroke glede na starost pa lahko preverijo na spletnih straneh: www.commonsensemedia.org, www.esrb.com in pegi.info.

5. Kje je po vašem mnenju meja, ko je stika z digitalno tehnologijo preveč?

Nataša Bogataj: Tako za otroke kot za odrasle je ključnega pomena zdrava kombinacija dela, dela z računalniki, športa in druženja. Za vsako od teh stvari si je treba vzeti čas. Tudi na naši šoli, ko izvajamo npr. tedenske tečaje programiranja v času počitnic, dneve razdelimo na pol, pol dneva oziroma do 3 ure je dela na napravah, razlag, osvajanja novih programerskih znanj, ostali del dneva pa je namenjen druženju, športnim aktivnostim.

Janez Arh: Znaki, da gre za prekomerno uporabo ali zasvojenost z digitalnimi tehnologijami se kažejo kot izguba interesa za aktivnosti šolanja, učenja, gibanja, za udeleževanje v organiziranih prostočasnih aktivnostih, izogibanje druženjem z vrstniki v živo, glaven način preživljanja prostega časa in preganjanja dolgčasa postane uporaba digitalnih tehnologij, otrok čustveno in burno reagira ob omejevanju uporabe naprav, pojavijo se lahko motnje v spalnem in prehranjevalnem ritmu. V pomoč pri presoji za kakšno vrsto uporabe digitalnih tehnologij gre pri posamezniku je na našem spletnem mestu na voljo anonimni test zasvojenosti, ki pokaže ali gre za uravnoteženo, prekomerno rabo ali za zasvojenost. V primeru prekomerne uporabe in zasvojenosti svetujemo obisk pri našem strokovnjaku.

Uravnotežena raba digitalnih naprav, tudi prek zgleda odraslih ter zdrava kombinacija dela, gibanja in druženja je ključnega pomena za varno rabo digitalne tehnolohije. FOTO: Pexels

6. Na katere pasti morajo biti pozorni tako starši kot otroci pri uporabi digitalne tehnologije? V kakšne težave lahko pretirana uporaba vodi?

Nataša Bogataj: Ta odgovor vam bodo bolje podali strokovnjaki iz tega področja, mi na tečajih otroke učimo npr. varne rabe interneta, kako biti spoštljiv in varen na spletu, kako se zaščititi s pravilnimi gesli, na kaj morajo biti pozorni na spletu in predvsem bontona obnašanja, tako na spletu kot v fizičnem svetu.

Janez Arh: Da bomo lažje razumeli zakaj so digitalne vsebine in naprave hkrati tako privlačne kot tudi tvegane moramo vedeti kaj se v možganih ob uporabi digitalnih naprav dogaja. V možganih se povečajo dopaminski signali, dopamin pa je povezan z občutjem užitka. Ko se ob digitalnih aktivnostih sproža dopamin, možgani to dejavnost prepoznajo kot prijetno, zato jo želimo ponoviti. S ponavljanjem pa utrjujemo vedenjsko zasvojenost, ki se kaže na telesni ravni in psihični ravni. Poleg tega na nas preži tudi spletno nasilje, opažamo pa tudi porast nevarnih in kaznivih spletnih dejanj - posnetkov spolnih zlorab, sexting, sextortion-izsiljevanje z intimnimi fotografijami in posnetki, grooming,-navezovanje stikov z otroci prek spleta z namenom spolne zlorabe.

 

Nalaganje
Nazaj na vrh