Ob stoti obletnici dr. Janeza Janeža je bila danes dopoldne v cerkvi sv. Helene

v Dolskem – v cerkvi torej, v kateri je bil misijonar krščen – obletna maša, ki
jo je daroval nuncij Juliusz Janusz, številno delegacijo Janeževih prijateljev
iz Kitajske in s Tajvana, misijonarjeve sorodnike in župljane Dolskega in okolice pa je med pridigo nagovoril misijonar in profesor, lazarist dr. Drago Ocvirk. Popoldne bo v Kulturnem domu Dolsko še akademija, na kateri bodo misijonarjevo življenje in delo predstavili slovenski in tajvanski zdravniki.

»Ob obhajanju te evharistije dihamo univerzalno razsežnost katoliške Cerkve.
Radi bi se namreč zahvalili Bogu za delo slovenskega državljana dr. Janeža na
daljnem otoku Formozi, kjer je zelo velikodušno uporabljal svoje zdravniško
izkušnjo v prid bolnikov tistega azijskega območja,« je dejal na začetku maše
nuncij Janusz in pristavil, da je sam, ko je bil predstavnik svetega sedeža na
Tajvanu, okusil, kako tamkajšnji ljudje, še posebno zdravniki, še danes cenijo
Janeževo delo in kako je z njegovim delom pridobila ugled katoliška Cerkev
na Tajvanu. »Katoličani na Tajvanu so v manjšini, le dva odstotka jih je, imajo
pa tri katoliške univerze, 60 katoliških šol, tudi veliko gimnazij in licejev, ter
opravljajo pomembno dejavnost na karitativnem in kulturnem področju,« je
našteval nuncij in dodal, da bi bilo lahko to zgled za katoličane v Sloveniji,
ki predstavljajo 70 odstotkov prebivalstva, »nimajo pa dostopa do številnih
dejavnosti v javnem sektorju«.

Ocvirk: Komunizem, Herod 20. stoletja, je Janeža preganjal

Dr. Drago Ocvirk je v nagovoru povezal zavetnico dolske cerkve sv. Heleno
z dr. Janežem. »Kot je znano, je bila sv. Helena mati Konstantina, rimskega
cesarja, ki je ustavil preganjanje kristjanov in jim podelil svobodo s t. i.
milanskim ediktom. To je bilo davnega leta 313. Letos obhajamo 1700 let tega
pomembnega dogodka, ki je uzakonil versko svobodo in s tem psotavil temelj,
na katerem je zrasla tako zahodna civilizacija kakor tudi sedanja globalna
civilizacija, utemeljena na človekovih pravicah in verski svobodi. Toda pot do
civilizacije človekovih pravic in verske svobode je bila v 20. stoletju več kot
trnova in to pot je prehodil dr. Janez Janež, predno je lahko v polnosti razvil
svoje človeške sposobnosti in darove krstne milosti, ki jih je prejel pri krstnem
kamnu v zavetju sv. Helene,« je dejal misijonar Ocvirk. »Ker je bil mlad in
perspektiven zdravnik Jezusov učenec, mu je komunizem – Herod 20. stoletja –
stregel po življenju. Čeprav mu ni bilo mar za politiko in ideologijo, se je znašel
na seznamu za likvidacijo, zato se je umaknil na Koroško. Ko se je po čudežu
rešil z vlaka, ki ga je peljal s tisoči mladih fantov v likvidacijo v komunistično
Jugoslavijo, se je odločil, da bo svoje sposobnosti in srce podaril najrevnejšim
v misijonih. S pomočjo lazaristov Kopača in Lenčka je leta 1948 prišel na
Kitajsko in tam zastavil svoje človekoljubno delo. A le za štiri leta. Herod je po
drugi svetovni vojni dobil krila, spravil pod svoje tiransko krvavo žezlo polovico
sveta, tudi celinsko Kitajsko. Leta 1952 so Janeža izgnali iz svojega 'raja',« je
pridigal dr. Ocvirk in povedal, da je po sedmih letih preganjanj dr. Janež prišel
na Tajvan, na Formozo, kjer so njegovo delo spoštovali.

Tri sporočila dr. Janeža

Župljanom župnije Dolsko in vsem Janeževim rojakom je dr. Ocvirk podal tri
sporočila. Prvo je, da bi si prizadevali za svobodo, še zlasti za svobodo vere,
da bi lahko v polnosti kakor dr. Janež uresničili tako človeške talente, kakor
darove krstne milosti in z njimi bogatili drug drugega. Drugo sporočilo je, kot je
dejal Ocvirk, da nam svoboda ne bo pretveza za sebičnost, ki je korenina krize,
razprtij in sovraštva, temveč ozračje, v katerem bomo drug drugega prehitevali
v dobrem in si služili v ljubezni. Tretje sporočilo slovenskega misijonarja in
zdravnika s Tajvana pa je, da bi kakor on tudi Slovenci danes vendarle spoznali,
da brez priznavanja Boga ni priznavanja človeka, da se človekoljubnost rojeva
in krepi v ljubezni do Boga.

Kdo je bil dr. Janez Janež?

»Sem kirurg in drugega ne znam. Za to bom dajal odgovor Bogu. Napravim
vse, kar mi zdravniška veda in praksa narekujeta, nato pa prepustim Bogu, da
on ozdravi; šele potem molim rožne vence. Jih vidite, koliko jih imam tam na
kljuki, molkov? Življenje je najvišji zakon! Tudi v operacijski sobi,« je zapisal
dr. Janež.

Rodil se je 14. januarja 1913 v Dolskem pri Ljubljani. Po klasični gimnaziji v
škofovih zavodih je študiral medicino, kasneje je specializiral kirurgijo in do leta
1944 vodil oddelek za transfuzijo krvi v ljubljanski bolnišnici. Čeprav je zdravil
tudi partizane, je bil leta 1945 zaradi svoje trdne katoliške vere in ker ni hotel
sodelovati v akciji zbiranja sredstev za OF med prvimi določen za likvidacijo.
Umaknil se je Koroško in v begunskem taborišču zdravil begunce. Čez Višarje
se je umaknil v Rim, od tam pa v Argentino in nato v misijone na Kitajsko, kar je sanjal že kot najstnik: da bi postal zdravnik misijonar v Aziji. Leta 1952 so komunisti iz Kitajske pregnali vse tujce in oditi je moral tudi dr. Janež. Z redovniki kamilijanci se je odpravil na tajvanski otok Formozo in tam deloval do svoje smrti oktobra 1990.


Foto: K. H.