14. oktober 2014 je bil »slovesen dan, pomemben za narod, kulturo in slovenski jezik,« je pozdravil novo pridobitev Slovencev dr. Andrej Perdih, eden izmed sodelavcev pri nastajanju druge izdaje Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Prav na rojstni dan Josipa Vidmarja, nekdanjega dolgoletnega predsednika SAZU in sodelavca prve izdaje SSKJ, je namreč uradno izšla nova dopolnjena in delno prenovljena izdaja Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ²), in to v fizični in elektronski obliki. Predstavljena je bila na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Druga izdaja je izšla v dveh knjigah, ob nakupu pa obeh pa prejmete tudi geslo za dostop do elektronske različice, ki ga lahko uporabljajo kar trije uporabniki.

Predstavitev je vodil prof. dr. Marko Snoj, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša na ZRC SAZU. Slovar je namreč nastajal pod okriljem tega inštituta, ki ga vodi prof. dr. Oto Luthar, založila pa ga je Cankarjeva založba. Za elektronsko verzijo je poskrbelo podjetje Amebis.

»Spomenik slovenskega naroda«

Prof. dr. Tadej Bajd, predsednik SAZU, je sicer ob francoskem slovarskem delu prikazal, kako težavno je ujeti pravi pomen določene besede. Novo izdajo temeljnega slovenskega slovarja pa je poimenoval kot »spomenik slovenskega naroda«. Skupaj s spletnimi slovarji, zbrani pod imenom Fran, pa tvorita novi knjigi zavidanja vredno bogastvo.

Skupaj s Sloveniko, prvo izdajo SSKJ in Velikim atlasom Slovenije nova izdaja sklepa knjige, v katerih je zbrana vednost o Sloveniji in slovenskem jeziku, je prepričan prof. dr. Miha Kovač, direktor Cankarjeve založbe. Pojasnil je, zakaj so se odločili tudi za tiskano izdajo. Tako bi dosegli največ bralcev, saj take knjige si še vedno želi veliko kupcev, saj je bilo že v predprodaji naročenih kar 3.500 izvodov. V fizični obliki se tudi vsebina zamrzne, ni je mogoče spremeniti tako kot na spletu. Poleg tega pa brez tiskane ne bi mogli izdati tudi elektronske verzije.

Bomo novo izdajo všečkali?

Po več kot 20 letih smo tako Slovenci dobili prenovljen slovar, ki pa nadaljuje tradicijo slovaropisja na Slovenskem. SSKJ² vključuje besede iz Slovarja novejšega besedja, vendar ohranja tudi tiste besede iz prve izdaje, ki se zdaj ne uporabljajo več, na primer zaradi političnih in gospodarskih sprememb, in tiste, katerih pomen se je preoblikoval. Torej nova izdaja vsebuje vse besedje od Avstro-Ogrske do Evropske unije. Starejše besedje temelji na delih slovenskih klasikov, novejše pa je bilo zbrano s pomočjo elektronskih besedilnih zbirk in drugih gradivnih virov.




Nova izdaja obravnava jezikovne in zunaj jezikovne spremembe. Največ novejšega besedja je nastalo na področjih:

- oblačenja in osebnega sloga: burka, glos, irokeza, bleščilo, pajkice;
- sodobnih tehnologij, naprav in pripomočkov: antivirusnik, hekanje, všečkati; e-pošta;
- družbenih in gospodarskih sprememb: biomedicina, ekokmetija, evroposlanec, tajkun, osamosvojitelj;
- popularne in duhovne kulture ter preživljanja prostega časa: binkoštnik, flamenko, aromaterapija;
- prehranjevanja: al dente, pesto, suši, mocarela, tofu;
- slenga: nekatere slengovske besede so prešle v splošno rabo: ful, kul, opa, ups, vau.

Medtem ko je bilo za prvo izdajo SSKJ potrebnih 36 let, je zdaj nastal v letu in pol, je povedal Marko Snoj. Čeprav je bilo na začetku nekaj zadržkov, so se ustvarjalci zavedali, da je dopolnjena in (delno) prenovljena izdaja slovarja nujna. Kljub temu pa so med slovarskim delom spoznali, da je v prvi izdaji veliko besed, ki so nespremenjene v rabi še zdaj in bodo verjetno ostale tudi v prihodnje.

Več sledi v prihodnjih dneh, ko bomo spregovorili tudi o projektu Fran, geselski iztočnici družina in o zanimivi družinski zgodbici, ki se je zgodila sodelavcem med slovarskim delom.