Zahteva za presojo domnevno protiustavnih posledic, do katerih bi prišlo z odložitvijo uveljavitve družinskega zakonika ali do katerih naj bi prišlo zaradi zavrnitve družinskega zakonika na referendumu, ki jo je na ustavno sodišče vložil državni zbor, bo, kot potrjujejo na ustavnem sodišču, predmet jutrišnje razprave ustavnih sodnikov. Ti se bodo soočili z nasprotujočimi argumenti zagovornikov prepovedi referenduma, torej mnenjem vlade in levičarske večine v državnem zboru, in zagovorniki izvedbe referenduma, torej pravno argumentacijo, ki jo je v začetku oktobra vložila Civilna iniciativa za družino in pravice otrok.

Slednja je danes ustavnemu sodišču posredovala še dopolnilni odgovor (http://www.24kul.si/dokumenti/CI_Dopolnilni-odgovor_US_20111028.pdf) na mnenje, s katerim sta se sredi oktobra vlada in državni zbor odzvala na prvotno argumentacijo (http://www.24kul.si/dokumenti/CI_Odgovor_US_6102011.pdf) Civilne iniciative za družino in pravice otrok za izvedbo družinskega referenduma.

Dopolnilni odgovor na 21 straneh zavrača navedbe vlade in državnega zbora, poleg tega pa so v Civilni iniciativi ustavno sodišče prosili, da »zaščiti kulturo strpnega in strokovnega dialoga v Sloveniji, katerega raven sta vlada in državni zbor tako z besedilom zahteve za prepoved družinskega referenduma kakor tudi z njihovim zadnjim gradivom, poslanim na ustavno sodišče, močno znižala«.

Civilna iniciativa se tako med drugim odziva tudi na stališče vlade in državnega zbora, ki sta to civilnodružbeno pobudo posredno obtožila kot glavnega krivca za poslabšanje statistike na področju kaznivih dejanj javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti. Civilni iniciativi namreč podtikata izvrševanje kaznivih dejanj, ki temeljijo na nestrpnosti zoper istospolno usmerjene, k njihovemu izvrševanju pa naj bi napeljevala tudi druge. »Če bi vlada in državni zbor res verjela, da je kdorkoli storil kako kaznivo dejanje,« beremo v dopolnilnem odgovoru Civilne iniciative, »bi ga morala naznaniti pristojnemu državnemu organu. Vendar tega ne moreta storiti, ker se zavedata, da je tudi kriva ovadba kaznivo dejanje. Vsekakor pa bi se vlada in državni zbor v postopku pred ustavnim sodiščem morala vzdržati neutemeljenih, nepravičnih in žaljivih oznak Civilne iniciative in nekaterih poimensko izpostavljenih nasprotnikov posameznih rešitev sprejetega družinskega zakonika. S tem bi izkazala vsaj minimalno spoštovanje nasprotne strani, ki je potrebno za kulturen dialog o pomembnih družinskopravnih vprašanjih. Žal sta to priložnost zamudila in tako zgolj potrdila naše navedbe v odgovoru z dne 6.10.2011, da Civilni iniciativi na temelju svoje politične, medijske in vsakršne druge (pre)moči – z izjemo vsebinske – odrekata enakopraven status sodelujočega v razpravi, torej status tistega, katerega argumente je potrebno obravnavati z resnostjo in spoštovanjem.«

Odgovor na vprašanje, s kakšno resnostjo in spoštovanjem bo argumentacijo Civilne iniciative presojalo ustavno sodišče, bo verjetno znan v bližnji prihodnosti. Kot je znano, se je Civilna iniciativa zavzemala za to, da bi referendum o družinskem zakoniku izvedli hkrati s predčasnimi parlamentarnimi volitvami 4. decembra, zdaj pa izražajo upanje, da »bo Ustavno sodišče čim prej dovolilo družinski referendum in nam omogočilo zbiranje podpisov, dokler še ne bosta pritisnila mraz in huda zima. To bi bila humana gesta do več sto državljank in državljanov, ki bodo vključeni v zbiranje podpisov po upravnih enotah in krajevnih uradih po vsej Sloveniji, kakor tudi do tisočev državljank in državljanov, ki bodo z veseljem želeli oddati svoj glas za spoštovanje materinstva in očetovstva v naši državi«.