Predlog družinskega zakonika, ki želi med drugim – ob nasprotovanju pomembnega dela politične, strokovne in splošne javnosti – na novo definirati pojma družine in zakonske zveze, se je včeraj znašel tudi na dnevnem redu državnega sveta. Ta zakonskega predloga ni podprl, v mnenju pa zapisal, da so »državni svetniki o predlogu opravili široko razpravo tako na delovnih telesih državnega sveta kot na plenarnem zasedanju. V razpravi izražena stališča so bila tako različna in medsebojno izključujoča, da jih ni bilo mogoče povzeti v enotno mnenje. Stališča so se nanašala predvsem na vprašanje definicije družine in celotnega spektra možnih posledic predloga zakona v fazi implementacije«.

Na zavrnitev predloga družinskega zakonika so se odzvali v Civilni iniciativi »Za družino in pravice otrok«, ki jo vodi Aleš Primc. V iniciativi »z veseljem sprejemamo odločitev državnega sveta, ki je zavrnil predlog družinskega zakonika in s tem izkazal spoštovanje do temeljnih otrokovih pravic, do družine in zakonske zveze. Obenem pa je sledil tudi volji ljudi, saj velika večina ljudi tega predloga ne podpira. Ob tej odločitvi se želimo posebej zahvaliti državnim svetnikom, ki so predlog družinskega zakonika zavrnili. Upamo, da bodo njihovemu zgledu sledili tudi poslanci državnega zbora«, je Civilna iniciativa zapisala v izjavi za javnost. Kot dodajajo, bodo zaradi odločitve državnega sveta »še bolj motivirano nadaljevali z našimi prizadevanji, da ne bo sprejet oz. uveljavljen sporni predlog družinskega zakonika, ki predvideva izenačitev zakonske zveze in istospolne zveze ter posvojitev otrok v istospolne zveze«. Civilna iniciativa tako nadaljuje z zbiranjem podpisov peticije, ki se ji je do sedaj pridružilo več kot 37.000 državljank in državljanov, ter z drugimi aktivnostmi.

Ali bo med temi »drugimi aktivnostmi« po koncu zakonodajnega postopka potreben tudi referendum, je ta čas preuranjeno govoriti. Kljub temu pa smo se o tej možnosti za Družino pogovarjali z voditeljem Civilne iniciative »Za družino in pravice otrok« Alešem Primcem. Med vprašanji, ki zaradi omejenega obsega niso mogla priti v tiskano izdajo, je bilo tudi vprašanje, ali Civilna iniciativa pri prizadevanjih za ohranjanje družine kot skupnosti matere, očeta in otrok v luči referendumske možnosti res lahko računa na zdravo pamet večine slovenskih volilnih upravičencev? »Glas ljudstva« je denimo za Slovenko leta izbral notranjo ministrico Katarino Kresal, torej žensko brez otrok, ki je celo nekakšna pokroviteljica spornega družinskega zakonika. »Popolnoma zaupam ljudem in spoštujem njihovo voljo. O Slovenki leta in njenem partnerju, ki obvladujeta velik del politike, državne uprave, kar nekaj medijev in sodstvo, ter tudi o posledicah te ogromne moči je bilo v zadnjem času veliko napisanega, tako da si o tem lahko ljudje ustvarijo mnenje. Nedvomno imamo zelo močne in vplivne nasprotnike, ki pa se jih da premagati. Seveda, če stopimo skupaj in vsak naredi, kar je v njegovi moči,« je odgovoril Aleš Primc.

Morebitno referendumsko odločanje pa je v senci še ene omejitve, in sicer tiste, ki bi jo predenj lahko postavilo ustavno sodišče. V nedavni parlamentarni razpravi o predlogu družinskega zakonika je bilo tako med drugim mogoče slišati namige, da vladajoča koalicija že lobira pri ustavnem sodišču, da bi preprečilo morebitni referendum o družinskem zakoniku. Ali je Alešu Primcu o tem kaj znano?
»Kaj delajo stran od oči javnosti, ne vem,« odgovarja, »vem pa, da so že javno napovedali, da bodo naredili vse, da bi ljudem odvzeli možnost odločiti o nesprejemljivem družinskem zakoniku na referendumu. Ljudstvo ima na koncu vedno prav in bo imelo, to sem trdno prepričan, tudi v tem primeru, ne glede na to, kakšne ovire mu bodo postavili pod noge.«

Več o stališčih Civilne iniciative »Za družino in pravice otrok«, kot jih je predstavil njen voditelj Aleš Primc, pa v tiskani izdaji Družine.