Škofje držav članic Evropske zveze so včeraj pozvali, naj državljani na volitvah v evropski parlament 25. maja letos poskrbijo, »da evropski projekt ne bi propadel ali bil opuščen zaradi trenutnih groženj.« Po njihovem mnenju je »bistveno, da vsi – politiki, kandidati za službo, nosilci interesov – konstruktivno prispevamo k oblikovanju prihodnosti Evrope«, kajti, so zapisali škofje, »vsi bomo preveč izgubili, če bi evropski projekt iztiril«.

Komisijo škofovskih konferenc pri Evropski zvezi, katere predsednik je trenutno münchenski kardinal Reinhard Marx, sestavljajo predstavniki škofovskih konferenc vseh držav članic Evropske zveze. Komisija od minule srede v Bruslju zaseda na redni pomladni skupščini.

Evropska zveza se je znašla na križišču, pišejo evropski škofje. »Ekonomska kriza, ki jo je povzročil bančni kolaps leta 2008, je povzročila napetosti med državami članicami. Na preizkušnjo je postavila osnovno načelo solidarnosti v Zvezi, s seboj pa prinesla vse večjo revščino, ki je prizadela veliko državljanov, kot tudi zameglitev možnosti oz. dobrih obetov za številne mlade. Položaj je dramatičen, za mnoge celo tragičen.«

Oddati svoj glas je pravica in dolžnost vsakega državljana Evropske zveze, poudarjajo škofje: »Več milijonov mladih bo prvič volilo, nekateri so v procesu izobraževanja, drugi na trgu dela, mnogi pa so žal nezaposleni. Pozivamo mlade, naj izrazijo svoja stališča s tem, da se udeležijo politične debate in predvsem, da volijo.«

Pomembno je, da se tisti, ki kandidirajo ali se poskušajo znova vrniti v Evropski parlament, zavedajo škode trenutne krize. Papež Frančišek je javnost že opozoril »na nesrečo številnih revnih in ranljivih, mladih in invalidov«, pa tudi tistih, ki jih je ravno ta kriza pahnila v revščino. Število slednjih nevarno narašča.

Škofje poudarjajo, da je »evropski projekt navdihnjen z žlahtnim pogledom na človeštvo. Papeževa apostolska spodbuda Ecclesia in Europa, ki jo je napisal Janez Pavel II. leta 2003, je bila spodbuda upanja. Danes je pomembno, da se naučimo »živeti skromneje in obenem videti tiste, ki živijo v revščini, in jim omogočiti pravičnejši delež«. Socialno-tržno gospodarstvo in okoljevarstveno politiko mora oblikovati kultura zmernosti.

Med področji politike Evropske zveze, ki so posebno pomembna, škofje navajajo načela subsidiarnosti, solidarnost, ki je tudi v srčiki katoliškega socialnega nauka, podobo človeka, ki temelji na globokem spoštovanju človekovega dostojanstva, humano ravnanje z migranti, ekološki pristop in način življenja, versko svobodo, zaščito nedelje in skrb za kakovostno oskrbo starejših državljanov.

To pomeni, da mora biti človeško življenje zaščiteno od trenutka spočetja do naravne smrti. Družina mora biti deležna priznanja kot temeljna celica družbe in mora uživati zaščito, ki jo potrebuje. Teža sprejemanja in asimilacije migrantov in tistih, ki iščejo azil, mora biti sorazmerno porazdeljena na države članice. Temeljnega pomena je tudi dosledno spoštovanje človekovih pravic migrantov.

Migrantom je tudi s strani Cerkva potrebno zagotoviti uspešno integracijo v gostujočih družbah znotraj Evropske zveze. Potrebna je večja odločnost, da bomo spoštovali in dosegli želeno kvoto izpustov ogljikovega dioksida, da bomo spodbujali mednarodni sporazum o podnebnih spremebah, da se bomo zavezali ekološkemu pristopu in vztrajali, da je »trajnost« temeljni element vsake rasti in razvoja.

Verska svoboda je po besedah evropskih škofov temeljni element strpne, odprte družbe, ta pa vsebuje tudi pravico do izražanja svoje vere v javnosti. Škofje tudi zagovarjajo politiko, ki bo ustvarjala nove možnosti za mlade.

Vir: Kathpress / www.comece.eu / M. M. Š.

Foto: splet