Jožef – kralj sanj, april 2019

Zgodba o Jožefu je poduk o pomembnosti odpuščanja. Jožef, prodan v sužnost in nato vržen v ječo po krivi obtožbi, kljub temu ni nehal verjeti, da Bog skrbi zanj. Ni postal zagrenjen, temveč je vse sprejemal kot Božjo voljo in ohranil zaupanje, kot poje v pesmi, da Bog ve bolje od njega. Ker je ohranil zaupanje v Boga, je ta še vedno lahko deloval po njem. Tega ne bi zmogel, če bi v svojem srcu gojil zamero do vsakogar, ki mu je v življenju povzročil bolečino. Zamera pravzaprav vedno bremeni tistega, ki jo nosi v srcu, bolj kot tistega, do kogar jo goji.

Po ogledu risanke se lahko z otroki pogovorite o odpuščanju. Komu vse je Jožef odpustil? Koga je s tem bolj osvobodil – sebe ali tistega, ki mu je storil nekaj slabega? Nekoliko več časa je potreboval, da je odpustil bratom. Zakaj je bila preizkušnja, s katero je preizkusil njihova srca, zanj tako odločilna?
Včasih se nam odpustiti nekomu zdi šibkost, čeprav je v resnici vrlina. Tu otrokom in sebi za zgled lahko poleg Jožefa postavimo Jezusa, ki je prav tako odpustil vsem, ki so ga mučili in usmrtili. Kar še ne pomeni, da je bil šibek, nemočen. Ali da je izgubil dostojanstvo (tipičen primer je, ko Herodu, ki se je želel predvsem pozabavati na njegov račun, ni naklonil niti besede).

Pogovorite se z otroki, kako jim gre odpuščanje od rok – ali gojijo kakšno zamero, ki jih bremeni? Kako bi se njihovo življenje obrnilo na bolje, če bi tej osebi odpustili? Prizadevanje, da „odpustimo svojim dolžnikom“ je lahko tudi čudovit posten sklep.


Film Bi se gnetli na tej metli, november 2018

Če risanko gledamo globje, ne le kot preprosto zgodbo, temveč raziskujemo njen pomen, lahko v zmaju vidimo tudi simboliko skušnjave, ali kar samega Skušnjavca. Ni težko biti dober in radodaren, kadar nas to ne stane veliko – čarovnica nima težav, čeprav je poleg mačka na metlo sprejela še tri druge potnike. Ko pa se metla zaradi prevelike teže prelomi, jo začne loviti zmaj – ta predstavlja skušnjavo obžalovanja dobrega dejanja. Čarovnici, ki je zaradi preveč potnikov izgubila metlo, postaja žal, da je bila tako dobra. Skušnjava-zmaj jo ulovi in skoraj požre. K sreči se takrat iz blata prikažejo živali, ki jim je pomagala, ki Zmaja odženejo in jo rešijo. Tako tudi mi, kadar nas dobra dejanja stanejo več, kot smo pričakovali, da nas bodo, podležemo skušnjavi, da si rečemo „Dobrota je sirota“. Če pa vidimo rezultate svojih dobrih del, nam naenkrat ni več težko biti dober in se razdajati za druge. Še bolje je, če se naučimo „zmaja“ odgnati kar sami: veliko prejemamo, zato lahko tudi veliko dajemo.

Poskusite to simboliko razložiti primerno starosti svojih otrok. Vprašajte jih tudi, kaj nova – modernizirana in udobnejša metla, ki jo čarovnica pričara ob koncu risanke, predstavlja v luči te simbolike.


Film Kekec, oktober 2018

Gotovo si ne predstavljate, da bi svojega osnovnošolskega otroka poslali samega na več ur hoda oddaljeno kmetijo, kot so starši Kekca. Sploh, če bi v bližini strašil kak Bedancu podoben razbojnik! To je povsem razumljivo. Pa vendar se vam bo ob ogledu filma o Kekcu morda vzbudilo vprašanje, ali niste morda do svojega otroka preveč zaščitniški. Konec koncev Kekec nikdar ne bi razvil dovolj junaškega srca, da še Bedanca »užene v kozji rog«, če bi mu starši prepovedali pohajanje po gorah ali bi ves čas v strahu trepetali, kje se potika. Tudi vaši otroci bodo postali pogumni le, če bodo čutili, da verjamete v njihove sposobnosti in jim zato dajete tudi vedno več svobode.

Dodatna prednost ogleda filma Kekec je, da bo mogoče tako vas kot otroke navdušil za hojo v hribe.


Film Troli, september 2018

Gotovo se spominjate figuric trolčkov, ki so bile priljubljene, ko ste bili še otroci. Te so bile navdih za animirani film o vedno veselih, pojočih bitjih.

Le najbolj pozorno odraslo oko ob ogledu risanke Troli opazi, da Bergnovi trolov sploh ne kuhajo, temveč jih jedo surove. Pa vendar je za trole zadolžena kraljeva kuharica, ki si zavzeto in skoraj krvoločno prizadeva, da bi mladi kraljevič prvič okusil trola. Kuharica ustvarja spektakel iz trolov predvsem zato, da bi lahko obdržala službo in ohranila vpliv. Kar se lepo ujema z v reviji omenjeno teorijo, da so Bergnovi simbol potrošništva, ki srečo iščejo zunaj sebe – njihova kuharica, torej tista, ki naj bi zagotovila srečo, pa predstavlja korporacije, ki nas prepričujejo, da smo lahko srečni le z njihovo pomočjo, kar je za otroško risanko izjemno močno in pomembno sporočilo.

Spretno pa se izognejo tudi klišeju številnih risank in muzikalov, ki včasih pretirano poenostavijo, da je dovolj že, če malo zapoješ in zaplešeš, se nasmehneš, pa so vse težave rešene. Mrki trol Veja je najboljše nasprotje tega klišeja, saj je sicer edini nenasmejan in slabovoljen, vendar je poleg princese Popi tudi edini pripravljen resno pomagati ob srečanju z nevarnostjo.

Za otroke, ki so manj energični in bolj zaprti vase, je ta lik lahko uteha, da z njimi ni nič narobe, ekstrovertiranim otrokom pa je ta lik lahko dokaz, da resnost še ne pomeni tudi zlobnega srca.

Pa tudi obratno, kar jih lahko nauči lik Miro, ki se navzven sicer kaže globokega in poduhovljenega, vendar v ključnem trenutku izda celotno skupnost trolov, da si reši kožo. Slednje je kritika tudi navidez poduhovljenih ljudi, ki v ključnih trenutkih ne ravnajo v skladu z naukom svoje vere.

Z večjimi otroki se lahko ob risanki torej pogovorite tudi, kako pomembno je ne zgolj vedeti, kaj je prav, temveč to tudi delati.


Film Spirit, junij 2018

Film Spirit je narisan na roko, a so že uporabljali tudi računalniško animacijo. To je še posebej opazno v zelo lepih prizorih Spiritovega teka skozi travnata prostranstva takrat še neposeljenega zahoda Severne Amerike.

S kazanjem čudovite neokrnjene pokrajine nas opominja, kako ljudje, kamorkoli pridemo, vplivamo na okolje in na živali, ki so tam živele pred nami. Spodbuja nas, da smo do okolja bolj odgovorni in skušamo za seboj pustiti čim manjšo sled.

Velik poudarek film daje časti: Spirit kot svoboden konj se ne pusti podrediti nikomur in zgolj sam odloča, kdo ga bo imel pravico jezditi. Otrokom je lahko zgled v svoji pokončni drži in vztrajnosti. Celo vojaški narednik, ki je glavni negativni lik risanke, konju izkaže spoštovanje s tem, da ga ne ustreli, ko ga ima na muhi, temveč se mu celo pokloni in mu pusti oditi. Opozorite otroke na to dejanje in jim razložite, da lahko spoštujemo tudi nekoga, s komer se ne strinjamo, če se za svoje stališče bori častno.

Po drugi strani pa jim mladi Indijanec Mali potok pokaže, da se z lepo besedo in prijaznostjo ponavadi doseže več kot s silo. Do Spirita se vede navihano in razigrano. Čeprav ga ne more jezditi, ni zagrenjen in prav kmalu je Spirit, konj, ki se ne podreja nikomur, zanj pripravljen celo tvegati svoje življenje.

Čeprav je govora malo in risanko zlahka razumejo tudi mlajši otroci, je zaradi nekaj strašljivih prizorov dobro, da si jo ogledate skupaj. Marsikateremu staršu bo srce ogrela filmska glasba, ki jo je skomponiral Hans Zimmer in zapel Bryan Adams.


Film V višave, maj 2018

Tematika prebolevanja in sprejemanja novih izzivov je bližje odraslim – otroci se redkeje znajdejo v okoliščinah, da morajo začeti znova. Lahko pa je uvodni kolaž prizorov zakonskega življenja Carla in Ellie iztočnica za pogovor, kako si sami predstavljajo poročeno življenje, kaj od njega pričakujejo in kako se bodo odzivali na manj vesele dogodke, ki jih lahko doletijo. Pa tudi, kako bodo poskrbeli, da svojih želja ne odlagajo v neko nedoločeno oddaljeno prihodnost.

Skupaj lahko pretehtate tudi njihov odnos do starih staršev in starejših ljudi, koliko znajo biti obzirni do njihovega slabšega sluha, okornega, počasnejšega gibanja, tudi do morebitne godrnjavosti in tečnobe.

Predvsem pa je risanka močan poduk, da včasih ni bistven cilj, da lahko na poti do njega ali ko ga dosežeš, odkriješ neko novo, pomembnejše poslanstvo. Pa tudi, da ne šteje zgolj doseganje cilja, temveč tudi pot, po kateri do njega prideš. In – kot se naučimo iz Ellijinega albuma dogodivščin – da so največja in najpomembnejša doživetja v našem življenju odnosi, ki jih zgradimo z ljudmi okrog sebe.

Film Egipčanski princ, april 2018

Nekaj iztočnic za pogovor z otroki po ogledu filma Egipčanski princ:

Poiščite razlike med filmsko in biblijsko različico zgodbe. Koristno bo, da si osvežite spomin na izvirno zgodbo z branjem Svetega pisma, za otroke prirejenih svetopisemskih zgodb ali s stripom o Mojzesu iz Zgodovine božjega ljudstva.

Lahko izpostavite različne odzive na Mojzesov prihod, ko se iz puščave vrne v Egipt. Še posebej zanimiv je njegov rodni brat Aron, ki nekoliko spominja na starejšega brata iz prilike o izgubljenem sinu. Vendar na koncu na lastne oči vidi, da je Mojzes Izraelce izpeljal iz Egipta in je do njega spet naklonjen. Skozi ravno obraten proces gre Ramzes, ki Mojzesa sprejme z veliko naklonjenostjo, mu takoj javno oprosti vse napake in celo pričakuje, da bo sedaj z njim živel v palači, a ko spozna pravi namen njegovega prihoda, se odvrne od njega in je z vsako nadlogo, ki zadene Egipt, bolj sovražen. Koga bi torej opisali kot boljšega brata – Ramzesa ali Arona?

Starejšim otrokom, ki že marsikaj razume, lahko po ogledu spregovorite tudi o novodobnih oblikah suženjstva – od izkoriščevalsko nizkih plačil, ki jih nekateri ljudje prejemajo v nerazvitih delih sveta, do množičnega nadomestnega materinstva v Indiji in ugrabljanja deklet za prostitucijo. Čeprav gre za težke teme, je dobro, da se zavedajo, da izkoriščanje ljudi ni le nekaj, kar se je dogajalo v oddaljeni zgodovini, temveč se dogaja še danes in ne tako daleč od nas.

Film Zgodbe iz Narnije: Lev, čarovnica in omara, marec 2018
Profesor Kirke, v katerem naj bi avtor Zgodb iz Narnije C. S. Lewis upodobil samega sebe, da Petru in Suzani nasvet, naj se obnašajo kot družina. Peter ne upošteva njegovega nasveta, temveč še naprej ves čas zbada Edmunda. Čeprav je slednji »veliki izdajalec« v tej zgodbi, pa sta tudi Suzana in Peter odgovorna za razvoj dogodkov – z bratom bi bila lahko bolj ljubezniva. In tudi drug z drugim, če smo že pri tem. Skozi ves film je poudarjen pomen družine – otroci so najmočnejši, kadar so zbrani vsi štirje in držijo skupaj. Po drugi strani pa je Edmundovo izdajstvo, kot omeni Aslan, toliko hujše, ker ga je zagrešil brat. Film je tako zelo dobra iztočnica za pogovor o bratsko- sestrskih odnosih, kako bi se ti lahko izboljšali in kakšni bi bili sadovi.

Zgodba očitno namiguje na Jezusovo žrtvovanje za naše grehe in nato na vstajenje. Kot nalašč za postni ali velikonočni čas. Tudi zato, ker je v njem tako lepo prikazan zakrament spovedi – ko se Edmund in Aslan pogovarjata na skali, a nihče ne sliši, kaj govorita. Ko se vrneta, Aslan bratu in sestrama reče: »Kar je bilo, je bilo. Tega ni treba več omenjati.« Torej, ko so grehi enkrat odpuščeni, jih pri Bogu ni več. Naj bo to otrokom spodbuda za dobro spoved pred veliko nočjo.

Čeprav v tej rubriki pišemo o filmih, pa vsekakor v branje priporočamo tudi knjigo. Ta je primerna tudi za mlajše otroke.

Film Zootropolis, februar 2018

Film pravzaprav govori o diskriminaciji. Na začetku je glavna junakinja, zajčica Malči, prepričana, da vsak lahko postane, karkoli želi, ne glede na to, katera žival je. A med življenjem v mestu spozna, da živali med seboj niso tako strpne, kot je pričakovala. In da imajo nekateri stereotipi v svojem bistvu nekaj resnične podlage. Lahko se pretvarjamo, da smo vsi enaki in zato vsi lahko počnemo vse, dosežemo vse, zmoremo vse, vendar s tem otrokom vcepimo zelo visoka (in zelo nezdrava) pričakovanja. Čeprav res ni dobro, da se pustimo omejevati stereotipom, npr. „to je samo za punce/fante“ in podobnim, pa je koristno, če otrokom na živalskih primerih iz te risanke razložimo, da je vsak človek za nekaj bolj nadarjen in za kaj drugega manj. Seveda lahko uspejo tudi na področju, kjer niso tako nadarjeni, a bodo v to morali vložiti veliko časa in truda.

Film Krudovi, januar 2018

Otroci tega verjetno ne bodo toliko opazili, a vsem odraslim bo zelo očitno, kako alergičen je v Krudovih oče Grug na prijateljstvo, ki se razvija med Fantom in Ib. Njegovo zaščitništvo do prvorojenke je seveda pretirano in ima tudi prav nasprotni učinek. Ib se le še bolj oddaljuje od očeta in se toliko bolj oklepa Fanta.

S tega vidika nam je staršem film lahko ogledalo, kako s pretiranim ščitenjem otroka, ne le v odnosih temveč na vseh področjih, lahko dosežemo ravno nasprotno – še več upiranja in nasprotovanja.

Zgodba jamskega očeta Gruga nas nauči, da marsikaj vidimo drugače, če se skušamo vživeti v bližnjega, stopiti v njegove čevlje. Da včasih moramo opustiti določena prepričanja, ker se svet okrog nas spreminja (v risanki zelo dobesedno). In da je družina najmočnejša, če drži skupaj in sodeluje, ter odpre srce tudi drugim, raje kot da gleda samo nase. Na vse to lahko opozorite otroke po ogledu.

Film Horton, september 2017

Po skupnem ogledu lahko v pogovoru izpostavite teme: Nulska džungla kot podoba sodobnega sveta: praktično-materialistična ideologija, ob kateri je vera (v obstoj Hortona in Kdolskega) zgolj zabloda človeškega uma, kar poudarja Kengurujka, ki je glas »razuma« in »racionalne« kritike; Kdolsko kot podoba sodobnega sveta, ki živi brez odgovornosti in samo išče zabavo; manipulacija z množico – Kengurujka; pomembnost posameznika: vsak je svet zase – tudi naš svet, za katerega smo vsi odgovorni; religiozni motivi: Horton kot kristološki lik – v čem vse je podoben Jezusu (dobri pastir, prenašanje sramotenja in preganjanja naščuvane množice, odpuščanje) / podoba Boga Očeta, ki »nosi svet v rokah« / klic na pomoč kot molitev / »bodite kakor otroci« – kengurujček Rudi v pobesneli hordi sliši glas s prahu; odgovornost za drugega; projekcija starševskih želja – odnos med Županom in sinom Jojom; Kdolsko kot naš svet, ki je le drobcena pika v vesolju – Kdo je tisti, ki skrbi zanj in ga varuje?

Film Ratattouille, oktober 2017

Glavni lik risanke je podgana – lahko da bo to nekatere otroke odbilo, prav lahko pa, da jih bodo prav zaradi filma vzljubili ali izgubili strah pred njimi. Za mlajše otroke (predšolski in prva triada), je z eno uro in 50 minutami nekoliko predolg. Najlažje je, če si ga pogledate v dveh etapah.

Glavno sporočilo risanke je, da ni pomembno, kako majhen si ali od kod prihajaš – če si za nekaj nadarjen in imaš to rad, se je vredno potruditi, da ti uspe. Pa tudi, če se pred teboj postavljajo vedno nove ovire.

Poleg tega sta večkrat izpostavljeni dve pomembni vrlini. Prva je higiena: Remi je zelo čista podgana, kar poudari na več mestih v risanki in k temu spodbuja tudi druge člane svojega klana. Za otroke, ki si pred obroki »pozabijo« umiti roke ali pa so pri tem zelo površni, bi bila ta risanka lahko dobra spodbuda. Drugi vidik, ki je nagovorjen v risanki, je, da Remi, kljub temu, da je podgana,hrane ne krade, na kar ga večkrat opomni tudi duh kuharja, ki služi kot njegova vest. In ko se enkrat zgodi, da gre iz zamere do Linguinija vendarle krast v shrambo restavracije, je za to kasneje kaznovan in muči ga strašanska slaba vest. O teh prizorih in miškovem ravnanju v njih povprašajte otroke – kako so jih doživljali?

Na koncu velja še opozorilo, da je v risanki nekaj nasilja – tudi streljanje s puško (na podgane, ne ljudi) – in da eden od človeških likov drugega iz škodoželjnosti opije z vinom.

Film Košarkar naj bo; november 2017

Ranta in Metka sta par in v filmu je tudi nekaj poljubljanja. Čeprav je vse posneto prikupno in nedolžno, morda ogled tudi zato ni primeren za predšolske otroke. Je pa njun odnos eden izmed treh področij, kjer se Ranta uči, da je v življenju za uspeh potreben trud.

Če pri filmu Košarkar naj bo pogledamo v ozadje, vidimo predvsem sporočilo, da se je v življenju potrebno truditi, in da je na koncu vredno. Ranta, čeprav je nekako len in neroden, ve, da je pomembno v nekaj vložiti trud (v odnos z Metko, da se pobotata, v učenje, in sploh v košarko). Ranta je precej pasiven junak, marsikdaj nam vso pozornost ukrade njegov navihani prijatelj Smodlak, vendar ima srce na pravem mestu in kadar se je potrebno potruditi, bo naredil vse, kar je v njegovi moči, da doseže, kar si je zadal – pri košarki, v šoli in odnosih. Vredno je izpostaviti to vrlino, pa tudi, da je njegov trud na koncu vedno poplačan.

Potruditi se sicer mora, da po prepiru spet pridobi Metkino zaupanje, prav nič pa ne, da bi postala par. Z otroki se lahko pogovarjate tudi o tem, da so danes dekleta mnogo manj sramežljiva, ko pride do ljubezenskih odnosov in kakšen je njihov pogled na to. Lahko punce naredijo prvi korak? S starejšimi pa tudi, kdaj je pravi čas za objem, držanje za roke, prvi poljub …

Film Wall-E, december 2017

Poleg večne teme, da prava, zvesta in požrtvovalna ljubezen lahko premaga vse, nas risanka tudi okoljsko ozavešča in prikazuje škodljive posledice pretiranega potrošništva ter zasvojenosti z ekrani. Obe temi sta v današnjem času zelo pomembni, ta film pa je lahko dobra iztočnica za pogovor o njih.