Frančišek obhajal bogoslužje ob jezuitskem jubileju
Frančišek obhajal bogoslužje ob jezuitskem jubileju
Papež Frančišek je minulo soboto zvečer v rimski cerkvi »Il Gesu« obhajal zahvalno bogoslužje ob dvestoletnici vnovične potrditve obstoja jezuitskega reda. V nagovoru med molitvijo večernic je papež v navzočnosti več sto jezuitov izrekel pohvalo stanovitnost reda in njegovo zvestobo lastnim načelom tudi v času preganjanja in prepovedi njegovega obstoja od druge polovice 18. do začetka 19. stoletja. Z bulo »Sollicitudo omnium ecclesiarum« je papež Pij VII. 7. avgusta 1814 znova odobril delovanje jezuitskega reda, Frančišek pa je prvi jezuit, ki je sedel na papeški prestol.

Ne glede na tedanje zatiranje se jezuiti niso izognili sporu, da bi rešili lastno kožo, ampak so sledili Božji volji, je dejal Frančišek in pojasnil, kako njihov tedanji general, Lorenzo Ricci, v obdobju trpljenja in zmešnjave ni trošil časa za razprave in obžalovanje, ampak se je brez zadržkov ves predal poklicu svojega reda.
Frančišek je v nagovoru opisal tudi svojo predstavo idealnega jezuita. To je mož, ki moli le Boga, svoje brate pa ljubi in jim služi. Želi si biti »Jezusov sopotnik«, ki občuti enako kakor občuti Jezus sam.
Primer preganjanih jezuitov kaže, da se nikoli ne smemo sprijazniti s preprostimi kompromisi ali prehitro sklenjenim premirjem, je nadaljeval Frančišek. Nujno je, da znamo razlikovati in na koncu prepoznati Božjo voljo.
»Družbo Jezusovo«, ki jo je leta 1540 ustanovil Ignacij Lojolski, je leta 1773 papež Klemen XIV. prepovedal. K temu koraku so ga nekako prisilili člani francoske in španske kraljeve družine iz rodu Bourbonov. V jezuitih so videli najodločnejše papeževe zagovornike proti Cerkvi pod nadzorom države, kakršno so si želeli sami. Protestantski pruski kralj Friderik Veliki in ruska carica Katarina II. sta se ukinitvi jezuitskega reda uprla, saj se nista bila pripravljena odpovedati šolam, ki so jih na območju njune vladavine vodili jezuiti.
Danes jezuiti z okoli 17.000 člani veljajo za največji katoliški moški red. V jezuitski cerkvi »Il Gesu« v središču Rima je grob njihovega redovnega ustanovitelja Ignacija Lojolskega.
Vir: Kathpress
Foto: splet



