Papež Frančišek je trdno odločen, da bo prihodnje leto obiskal Irak, kot je včeraj poudaril v nagovoru članom združenja organizacij za pomoč vzhodnim Cerkvam ROACO, ki se udeležujejo 92. plenarnega zasedanja svoje organizacije. Sveti oče je pojasnil, kako ga glede Iraka nenehno spremlja misel, da ta dežela nujno potrebuje mirno sodelovanje vseh - tudi verskih skupnosti - pri izgradnji skupnega dobrega, ne pa napetosti, ki jih povzročajo nikoli rešeni spori med območnimi silami. Omenil je tudi Ukrajino, da bi njeni prebivalci lahko našli mir; in še Sveto deželo, da bi kmalu prišlo do mirnega sobivanja v spoštovanju vseh, ki prebivajo v tej deželi, ki je »za vse znamenje Gospodovega blagoslova«.

V nadaljevanju je dejal, kako z globoko žalostjo znova misli na sirsko dramo in »temne oblake« nad nekaterimi še nestabilnimi predeli države, kjer obstaja tveganje za še hujšo humanitarno krizo. Glasen krik ljudi nas opominja, da nujno potrebujejo hrano in zdravila, pridružujejo pa se mu kriki osirotelih otrok, ranjenih in vdov. Tudi če vsi ljudje ne želijo slišati teh krikov, jih Bog sliši. Dejstvo, da nekatere države govorijo o miru, istočasno pa trgujejo z vojnim orožjem, je papež označil kot velik greh in »hinavščino«, ki vzbuja »Božjo jezo«.

Papež je izrekel tudi ostro kritiko Evropi, ki zavrača begunce na čolnih. Ne slišimo krikov beguncev, natlačenih na ladje, ki iščejo upanje in ne vedo, katero pristanišče v Evropi jih bo sprejelo, po drugi strani pa v teh pristaniščih cveti trgovina z dragim orožjem, ki lahko povzroči uničenje in ne prizanaša niti otrokom.

Upanje za mlade rodove

Nasprotno pa je papež izpostavil upanje, ki ga s svojimi prizadevanji in neutrudno dejavnostjo mladim prinašajo posamezniki in ustanove, kakršna je omenjeno združenje. Ti izražajo obličje Cerkve in prispevajo k njenemu življenju. Mladi imajo pravico, da slišijo oznanjevanje privlačne in zahtevne Kristusove besede. Frančišek je ob tem pozval cerkvene človekoljubne organizacije, naj še okrepijo svoja prizadevanja, da bodo v državah in razmerah, kakršnih delate, mladi lahko rasli v človečnosti, svobodni od vsake ideološke kolonizacije, z odprtim srcem in mislimi, pri tem pa bodo spoštovali svoje narodne in cerkvene korenine ter želeli sadove miru in blaginje.

Kot pozitiven primer je papež navedel mlade v Etiopiji in Eritreji, ki so v hrepenenju po miru uspeli odložiti orožje in doseči premirje. Znamenje upanja je tudi združitev različnih Cerkva v Jeruzalemu, ki so se povezale med seboj za skupno obnovo bazilike Božjega groba.

»Mladi močno čutijo poziv k bratstvu, ki je iskreno in spoštljivo do vsakega.« To je zapisano tudi v dokumentu, ki sta ga februarja letos v Abu Dhabiju podpisala papež in veliki imam Al Ahzarja, Ahmed al-Tayyeb. Pristojne v združenju ROACO je pozval, naj mu pomagajo, da bo dokument postal bolj poznan in se bo širila »ta dobra zaveza za prihodnost človeštva«.

Univerze kot »laboratoriji sobivanja«

Na koncu je papež na poseben način spomnil na pomen univerz in drugih izobraževalnih ustanov v Libanonu in drugih bližnjevzhodnih državah, ki so »pristni laboratoriji sobivanja in telovadnica človeštva, v katero lahko vsi z lahkoto pridejo«.

Prefekt vatikanske Kongregacije za vzhodne Cerkve in predsednik združenja ROACO, kardinal Leonardo Sandri, je z udeleženci zasedanja včeraj obhajal sveto mašo, v naslednjih dneh pa bodo gostje prisluhnili poročilom o delovanju združenja v različnih bližnjevzhodnih državah.

Vir: Kathpress / Radio Vatikan
Foto: Vatican Media