Foto: Vatican Media

Papež Frančišek je katehezo med današnjo splošno avdienco v Vatikanu namenil drugemu blagru iz evangelija po Mateju, ki pravi: »Blagor žalostnim, kajti potolaženi bodo« (Mt 5,4), poroča nemški spletni portal kath.net. Žalost, je pojasnil sveti oče, ima v Svetem pismu dvojni pomen. Žalostni smo, ker se nas je dotaknilo trpljenje ali smrt ljubega človeka, ali pa objokujemo lastne grehe, ki smo jih zagrešili proti Bogu ali bližnjemu.

Obema vidikoma je skupno, da so solze izraz ljubezni. Takšna žalost nam »pomaga prepoznati nenadomestljivo vrednost in sveto dostojanstvo vsakega posameznika«. Tudi solze zaradi lastnega greha, če smo torej storili kaj slabega ali opustili kaj dobrega, da smo izdali svoj odnos do Boga in premalo ljubili, so Božji dar, »spoznanje lastnih grehov pa je delo Svetega Duha«: »Pomislimo na jok sv. Petra, kako je jokal, ko je spoznal, da je izdal Gospoda. Te solze so ga privedle do nove in resničnejše ljubezni.«

Efrem Sirski, eden od prvih menihov, »je nekoč zapisal, da je obraz, umit s solzami, neizrekljivo lep. Da, moder in blaženi je tisti, ki žaluje iz ljubezni, kajti prejel bo tolažbo Svetega Duha, tisto nežnost Boga, ki vedno odpušča in vse popravi.« Če bi imeli vedno pred očmi, da »Bog z nami ne ravna po naših grehih in nam ne vrača po naših krivdah«, bi živeli v usmiljenju in sočutju, »in v nas bi se pojavila ljubezen«. Kot poroča Radio Vatikan, je papež današnjo katehezo sklenil z besedami: »Naj nam Gospod v izobilju podeli ljubezen, da bi ljubili z nasmehom, bližino, služenjem in tudi z jokom.«