Foto: Vatican Media

Papež Frančišek je ustvarjalcem in prodajalcem uličnih časnikov izrazil svojo podporo v obdobju koronakrize. Epidemija novega koronavirusa je močno otežila njihovo delo; že več tednov prodaja časnikov na ulicah ni več mogoča, je sveti oče po navedbah avstrijskega Kathpressa včeraj zapisal v pismu Mednarodni mreži uličnih časnikov s sedežem v škotskem Glasgowu. Prepričan pa je, dodaja Frančišek, da bodo velika mreža uličnih časnikov po vsem svetu po krizi še močnejša kot prej.

Mednarodna mreža uličnih časnikov po lastnih navedbah povezuje več kot sto uličnih časnikov po svetu, ki izhajajo v 35 državah in v 25 različnih jezikih; delo in dohodek s prodajo na ulicah zagotavljajo več kot 20.500 brezdomcem po svetu.

Kot je poročal Radio Vatikan, je papež Frančišek v pismu mreži uličnih časnikov poudaril, da bodo najvišjo ceno v trenutni krizi plačale najbolj ranljive osebe, ki jih v družbi pogosto sploh ne opazimo, in ljudje brez lastne strehe nad glavo, torej brezdomci. »Če bomo v teh dneh pozorni na najbolj uboge, nam to lahko vsem pomaga, da se zavemo, kaj se nam zares dogaja,« je zapisal sveti oče ter ustvarjalcem in prodajalcem uličnih časnikov izrekel spodbudo in jim zagotovil bratsko prijateljstvo.

Papež Frančišek in ulični časopisi

Včerajšnje papeževo pismo uličnim časnikom pa ni prvi izraz njegove naklonjenosti njihovim ustvarjalcem, poroča Radio Vatikan, saj je od začetka svojega pontifikata privolil že v tri pogovore z njimi.

Za nizozemski časnik Straatnieuws: resnica in pričevanje

27. oktobra leta 2015 je odgovarjal na vprašanja nizozemskega časnika Straatnieuws. Spregovoril je predvsem o svojih spominih iz otroštva v Argentini in o vsakdanjem življenju v Vatikanu. Ko so ga vprašali, zakaj vztraja pri tematikah, kot so izobčeni in begunci, je odgovoril, da mora še naprej govoriti o razmerah, kakršne so v resnici. Poudaril je, da to čuti kot svojo dolžnost, in izrekel željo, da na svetu ne bi bilo revnih; zato pa se je treba nenehno boriti ter jim zagotavljati delo, bivališče in zemljo. »Cerkev mora govoriti resnico in pričevati: dati mora pričevanje uboštva. Če nekdo, ki je veren, govori o uboštvu ali brezdomcih in sam živi kot faraon, to ni sprejemljivo.«

Za Scarp de' tenis: postavimo se v kožo drugih

Februarja leta 2017, pred pastoralnim obiskom Milana, je pogovor s papežem Frančiškom objavil tamkajšnji ulični časnik Scarp de' tenis, ki deluje od leta 1994. V središču pogovora je bilo sprejemanje, ki mora po mnenju svetega očeta hoditi z roko v roki z vključevanjem. Papež je razmišljal tudi o solidarnosti z revnimi in o načinu, kako dajemo miloščino: »Lahko srečamo brezdomca in nanj gledamo kot na osebo ali pa kot bi bil pes.« Papež je prav tako spomnil, da se je težko postaviti v kožo drugega, saj to pomeni, da je treba imeti veliko sposobnost umevanja, da bi razumeli določen trenutek in težke razmere: »Pogosto se zato, da bi zapolnili pomanjkanje te veličine, bogastva in človečnosti, človek izgublja v besedah. V teh primerih se govori. Govori in daje nasvete. Toda kadar so samo besede ali ko je besed preveč, ni 'veličine', ki izhaja iz dejstva, da smo se sposobni postaviti v kožo drugih.«

Za La Cárcova News: iz muzejskih mladih v mlade, ki čutijo

Leta 2015 je pogovor s papežem Frančiškom objavil tudi časnik La Cárcova News barakarskega naselja na obrobju Buenos Airesa. Časnik prostovoljci delijo prebivalcem najrevnejših predelov argentinske prestolnice. Duhovnik tamkajšnje župnije sv. Janeza Boska, Jose Maria Di Paola, ki je bolj znan pod imenom »Padre Pepe«, je zbral vprašanja svojih župljanov in jih zastavil svetemu očetu med srečanjem v Domu sv. Marte. Vprašanja so se nanašala na politiko v Argentini in na strašno stvarnost droge. Poleg tega je papež spomnil, da tudi takrat, ko se vse zdi izgubljeno, sprememba je mogoča, če svoje življenje izročimo Bogu in prosimo za pomoč Svetega Duha. Poudaril je tudi, kako pomembna je pripadnost določenemu ognjišču. »Starši to vrednoto otroku lahko posredujejo preko ljubezni, naklonjenosti, časa, ki ga preživijo z njim, ko ga spremljajo, se igrajo z njim.« Ob tem je sveti oče izpostavil, da je najpomembneje, da starši otrokom posredujejo vero. Mlade je povabil, naj iz »muzejskih mladih«, ki veliko vedo, ampak ostajajo v virtualnem svetu, postanejo »mladi, ki čutijo«. Na tej poti jim lahko pomagajo tri govorice: govorica glave, srca in rok, ki morajo biti med seboj usklajene. To po papeževih besedah pomeni, da »misliš to, kar čutiš in delaš, čutiš to, kar misliš in delaš ter delaš to, kar čutiš in misliš. To je konkretnost. Če bi ostajali samo na virtualni ravni, bi bilo tako, kot bi živeli v telesu brez glave,« je mlade spodbudil papež Frančišek.