Znamenita pariška univerza Sorbona FOTO: Wikipedia

Katoliška cerkev v Franciji opozarja, da so bili študentje v času epidemije potisnjeni ob stran, poroča Radio Vatikan. To je ena najranljivejših družbenih skupin, o kateri pa se v medijih zelo malo govori. Zdi se, da niti ne sodijo med prednostne naloge francoske vlade, Cerkev v Franciji pa ob tem poudarja, da mladih, ki že skoraj leto dni niso bili v predavalnicah univerz, ne bo zapustila.

Francoska škofovska konferenca je v želji, da bi stopila naproti mladim generacijam, pripravila narodno raziskavo prek organizacije L’Ecclesia Campus, mreže 220 univerzitetnih kaplanij in 80 krščanskih mladih skupnosti, da bi ocenila položaj študentov v obdobju zdravstvene krize in njihov način življenja med epidemijo. Istočasno so centri za pastoralo mladih okrepili pobude za gmotno podporo.

Francoski študentje že skoraj leto dni brez predavanj

Laurent Percerou, škof v Nantesu in predsednik Sveta za pastoralo mladih pri Francoski škofovski konferenci, je pojasnil, da so bili obveščeni o »zares katastrofalnem položaju mladih«. Medtem ko v državi govorijo o tretjem obdobju zapiranja, so študenti v resnici edini, ki nikoli niso bili zunaj izolacije, saj že skoraj leto dni nisi imeli predavanj na francoskih univerzah. O študentih se v javnosti malo govori, vendar so se danes mnogi študenti, ki ne živijo v stanovanju skupaj s prijatelji ali niso imeli možnosti, da bi se vrnili domov ter sledili predavanjem na daljavo v domačem okolju, znašli izolirani v svojih sobah, komunicirajo lahko samo prek računalnika in nimajo nobene možnosti za socialno življenje, glede na to, da je od 18. ure naprej policijska ura, zatrjuje škof Percerou.

Odgovorni za mladinsko pastoralo v Franciji opažajo, da so nekateri študentje že na robu duševne stiske: trpijo zaradi depresije, izgorelosti, pojavljajo se tudi samomorilska nagnjenja, mladi pa se soočajo tudi s težkimi gospodarskimi posledicami, saj so nenadoma izginila drobna dela, pogosto povezana s pomočjo v gostinstvu, kjer si je del študentov služil denar. Brez ali z zelo malo denarja so univerzitetni študentje prisiljeni prihajati v prehrambene trgovine za socialno ogrožene ali pa se zatekajo v centre, kjer dobijo zastonj dnevni obrok. Na ta težak položaj mladih študentov si po svojih močeh prizadeva odgovoriti tudi Francoska škofovska konferenca, ki je okrepila pobude, prek katerih mladim, ne glede na versko pripadnost ali prepričanje, nudi podporo. Gre predvsem za gmotno pomoč, finančno in prehrambeno, pa tudi duševno.

Izgubljena, na nek način žrtvovana mladost?

V tem smislu so tudi začeli narodno raziskavo o tem, kako študentje živijo v času epidemije. Rezultati, ki jih bodo predstavili skupaj z javnimi oblastmi, bodo kaplanijam pomagali ustrezneje spremljati študente. Vprašanja se nanašajo na posledice epidemije na zdravje, socialno življenje, šolske rezultate, poklicne možnosti. S pomočjo raziskave želijo tudi izvedeti, kakšno je mnenje študentov o potrebnih žrtvah za skupno dobro. Kristjanom je namenjeno vprašanje, na kakšen način jim vera pomaga pri soočanju s težavami, ali so zadovoljni s pastoralnimi odzivi na krizo in kako lahko prispevajo k skupnemu dobremu v času epidemije.

Francoska škofovska konferenca želi obenem stopiti na stran zaščite študentov in se zanje zavzeti pred državnimi oblastmi. »Visoka izobrazba ni samo učenje, ampak tudi srečanje s predavatelji in drugimi študenti. V študentskem okolju se oblikuje celotna zavest. Vse to se je v tem letu ustavilo. Imamo izgubljeno mladost, v nekem smislu žrtvovano,« meni škof Percerou, ki vlado poziva, naj mladim omogoči, da se znova srečajo in nadaljujejo s svojim izobraževanjem, četudi na nepopoln način. Trenutno dogajanje je namreč zelo zaskrbljujoče. Oblasti morajo poskrbeti za to generacijo, ki se je danes znašla sama, izgubljena in zbegana, pojasnjuje škof in dodaja, da je bilo razočaranje in jezo med študenti opaziti med različnimi shodi, o katerih pa mediji sploh niso poročali.