Hrvaški katoliški časnik 'Glas Koncila' se je v svoji zadnji izdaji ostro odzval na datum prijetja nekdanjega hrvaškega premierja Iva Sanaderja in domnevnega vojnega zločinca Tomislava Merčepa. Akciji, ki sta bili izpeljani na enajsto obletnico smrti prvega hrvaškega predsednika Franja Tuđmana, je pisec uredniškega komentarja označil kot 'uničevanje hrvaške državotvornosti'. Pritegnitev pozornosti medijev na ta dva primera naj bi bil poskus odvračanja od temeljnih življenjskih vprašanj.

Ivu Sanaderju je bila poslanska imuniteta odvzeta 10. decembra, naslednji dan pa so ga v Avstriji prijeli. Tomislav Merčep, ki so ga prijeli na isti dan, bo obsojen za odgovornost pri izginotju in umoru triinštiridesetih Srbov leta 1991.

Drugo temeljno vprašanje je po mnenju pisca omenjenega komentarja skrajšanje zaporne kazni srbskemu vojnemu zločincu Veselinu Sljivančaninu, ki ga je haško sodišče obsodilo na sedemnajst let ječe zaradi pokola hrvaških civilistov na prašičji farmi 'Ovčara' pri Vukovarju. Po novem bo Sljivančanin v zaporu preživel deset let svojega življenja.

Pisec komentarja, glavni urednik časnika 'Glas Koncila' Ivan Miklenić, se sprašuje, zakaj se na obrobje odriva pomembne pravne in legitimne interese hrvaškega ljudstva. Po njegovem mnenju je bil datum za prijetje Sanaderja in Merčepa skrbno izbran – 10. decembra se na Hrvaškem spominjajo obletnice smrti svojega prvega predsednika, dr. Franja Tuđmana. Z aretacijo omenjenih oseb je bil dodan še en primer procesu 'de- Tuđmanizacije', s katerim naj bi dosegli oslabitev oziroma celo uničenje hrvaške državotvornosti.

Urednik Miklenić se strinja, da se nobenega prekrška in zločina ne more in ne sme prezreti, pojavlja pa se vprašanje, 'kdaj natančno v množici zločinov, ki jih je potrebno preganjati, izbrati določenega, ne da bi pri tem upoštevali njegove okoliščine'. Pisec ima v mislih predvsem prijetje Merčepa, obolelega vojnega veterana, ki so ga kmalu po aretaciji morali odpeljati v bolnišnico.

Na dan omenjenih akcij pa so mediji, piše Miklenić, popolnoma spregledali peticijo komisije 'Pravičnost in mir' pri Hrvaški škofovski konferenci, ki je parlament pozvala, naj v letu 2011 popis prebivalstva izrabi kot zadnjo možnost, da 'popiše številne žrtve totalitarnega komunizma'.