Zapri
Iskanje

Globalni jedrski arzenal prvič po hladni vojni raste

Mojca Masterl Štefanič
Za vas piše:
Mojca Masterl Štefanič
Objava: 15. 06. 2022 / 09:36
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 15.06.2022 / 09:43
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Globalni jedrski arzenal prvič po hladni vojni raste

Globalni jedrski arzenal prvič po hladni vojni raste
Testiranje ruskega jedrskega orožja, april 2022. FOTO: Vatican Media
Vodilni možganski trust za spore in oboroževanje je objavil poročilo, v katerem navaja, da se bo svetovni jedrski arzenal v prihodnjih letih prvič po hladni vojni povečal, obenem pa opozarja, da je tveganje uporabe tega orožja največje v zadnjih desetletjih.

Papež Frančišek v svojih nagovorih, sporočilih, pridigah in okrožnicah neutrudno poziva k svetu brez jedrskega orožja, uporabo in posedovanje jedrske oborožitve pa je označil kot »nepredstavljivo« ter »strašno grožnjo človeštvu in planetu«. Njegove besede so postale še aktualnejše, ko je ruski predsednik Putin le tri dni po ruskem napadu na Ukrajino in izkazani zahodni podpori Kijevu postavil rusko jedrsko »odvračalno sredstvo« v stanje visoke pripravljenosti.

Zaskrbljujoče smernice

Opazovalci in analitiki se strinjajo, da je vojna v Evropi povečala napetosti med devetimi jedrskimi državami na svetu, in opozarjajo, da gre za zaskrbljujoče smernice.

Minuli ponedeljek je Stockholmski mednarodni inštitut za mirovne raziskave (SIPRI) sporočil, da se je število jedrskega orožja med januarjem 2021 in januarjem 2022 sicer nekoliko zmanjšalo, vendar bi se lahko, če jedrske sile ne bodo takoj ukrepale, svetovni inventar bojnih glav kmalu prvič po desetletjih začel povečevati.

Posledice morebitnih ruskih vojaških odločitev bi bile za države, ki bi Rusiji stale na poti, »takšne, kot jih še niste videli v vsej svoji zgodovini«.

SIPRI je v svojem letopisu za leto 2022 zapisal, da »vse jedrske države povečujejo ali nadgrajujejo svoje arzenale, večina pa zaostruje jedrsko retoriko in vlogo, ki jo ima jedrsko orožje v njihovih vojaških strategijah«. Wilfrid Wan, direktor SIPRI-jevega »programa za orožje za množično uničevanje«, je izrazil zaskrbljenost zaradi posledic morebitnih ruskih vojaških odločitev: te bi bile za države, ki bi Rusiji stale na poti, »takšne, kot jih še niste videli v vsej svoji zgodovini«.

Rusija in ZDA: največja arzenala jedrskega orožja na svetu

Rusija ima največji jedrski arzenal na svetu s skupno 5.977 bojnimi glavami, kar je približno 550 več kot ZDA. Državi imata več kot 90 odstotkov vseh bojnih glav na svetu, čeprav SIPRI navaja, da je Kitajska sredi širitve, saj naj bi imela več kot 300 novih raketnih silosov.

SIPRI ugotavlja, da se je svetovno število jedrskih bojnih glav med januarjem 2021 in januarjem 2022 nekoliko zmanjšalo, vendar poroča, da je po ocenah 3.732 bojnih glav nameščenih z raketami in letali, približno 2.000 - skoraj vse v lasti Rusije ali Združenih držav Amerike - pa jih je v stanju visoke pripravljenosti.

Pomembno vlogo pri tem, da je svet trenutno v zelo negotovem stanju, igrajo trenutni spor med Indijo in Pakistanom, naraščanje sovražnosti na kitajsko-indijski meji in trenutna jedrska prizadevanja Severne Koreje.

Letopis ni pozabil preveriti in analizirati jedrskih zalog in poskusov v drugih delih sveta ter je kot dejavnike, ki imajo pomembno vlogo pri tem, da je svet trenutno v zelo negotovem stanju, izpostavil trenutni spor med Indijo in Pakistanom, naraščanje sovražnosti na kitajsko-indijski meji in trenutna jedrska prizadevanja Severne Koreje.

Poziv k mednarodnemu ukrepanju

Predsednik upravnega odbora SIPRI in nekdanji švedski premier Stefan Lofven je pozval k nujnemu mednarodnemu ukrepanju in politiki razreševanja: »Odnosi med svetovnimi velesilami so se še poslabšali, in to v času, ko se človeštvo in planet soočata z vrsto globokih in perečih skupnih izzivov, ki jih lahko rešimo le z mednarodnim sodelovanjem.«

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh