Grad Turjak po obnovi leta 2026. Vir: Grad Turjak

Grad Turjak je bil nekoč eden izmed najmogočnejših in najznamenitejših gradov na Kranjskem. Slavo si je pridobil v bojih njegovih lastnikov Turjaških s Turki. V zgodovini je menjal več lastnikov, med najbolj znanimi je bila plemiška rodbina Auerspergi (Turjaški). Vrhunec njihove moči sovpada z obdobjem turških vpadov in obdobjem reformacije (bili so zavetniki Primoža Trubarja in Jurija Dalmatina).

Dvorišče gradu Turjak po obnovi leta 2026. Foto: Ivo Žajdela

Grad je s svojimi lastniki živel dolga stoletja, do uničenja leta 1943

Grad je s svojimi lastniki živel dolga stoletja, dokler ga niso jeseni 1943 uničili komunistični partizani. Takrat so ga prišli uničevat dvakrat. Prvič sredi septembra, ko so prišli tja uničevat vaške straže, ki so tam v mogočni grajski utrdbi iskali zaščito pred partizani. Ti so imeli po kapitulaciji Italije in z zaplenjenim italijanskim orožjem prosto pot za njihov glavni cilj, uničevanje oborožene (samo)obrambe pred njihovim nasiljem.

Grad Turjak po partizanskem uničenju leta 1943.

Partizani so po zavzetju pred gradom umorili 28 ranjencev

Toda tudi debeli grajski zidovi niso mogli preprečiti večdnevnega topovskega obstreljevanja, z italijanskimi topovi pa so upravljali italijanski topničarji. Zaradi te uničevalne sile se je moralo 700 branilcev predati. Partizani so po zavzetju pred gradom umorili 28 ranjencev. Ostale so odgnali proti Velikim Laščam, kjer so nad železniško postajo ustrelili 60 vojaško pomembnejših med njimi. Druge so z vlakom odpeljali v Kočevje. Tam so oktobra naprej uprizorili »sodno« farso, na kateri so »obsodili« na smrt 16 vodilnih in jih umorili. V ozadju te farse so ostale ujetnike množično morili na različnih moriščih, od Mozlja, Jelendola, Travne gore do Mačkovca. Takrat so komunisti na Dolenjskem in Notranjskem umorili okoli 600 Slovencev.

Grad Turjak po partizanskem uničenju leta 1943, južna stran.

Partizani so med drugim uničevanjem grad še požgali

Toda septembrsko uničenje gradu za partizane ni bilo dovolj. Ko je partizanska 14. divizija 3. decembra 1943 napadala domobrance v Velikih Laščah, so skupino partizanov poslali v nadaljnje uničevanje turjaškega gradu. To zločinsko dogajanje je v tretji knjigi o Tomšičevi brigadi (Ljubljana, 1989, str. 562) opisal Franci Strle: »Borci in njihovi poveljniki so bili prepričani, da grajski hodnik vodi naokrog, zato so polivali bencin od enega stopnišča po krilu gradu proti sredini. Toda tam so naleteli na prezidek. Bili so v pasti, kajti medtem so plameni že zajeli stopnišče in grajske sobane. Ni bilo drugega izhoda, kakor skakati skozi okno v temo na dvorišče. Prvi je skočil Gedžo, ki je bil spreten ko maček. Toda za nekatere se je skok slabo končal. Najhuje sta jo skupila sekretar brigadnega biroja ZKM Peter Mendaš - Iztok, ki si je zvil obe nogi in pokvaril hrbtenico, in vodja brigadnega OC Leopold Skol - Polde, ki si je razbil koleno. Zaradi tega je Polde moral oditi v bolnišnico. Stanko Semič - Daki je bil bolj previden in je raje počakal, da so mu prinesli lestev.« Takrat so uničili pomembne lesene dele gradu, predvsem pa bogato opremo. Ostali so le mogočni zidovi, grad je ostal tudi brez ostrešij in tako prepuščen vremenu, ki ga je uničevalo naprej.

Grad Turjak pred zadnjo obnovo, obrambni stolp in severni trakt sta še neobnovljena.

Grad Turjak po obnovi leta 2026, v ospredju nazadnje obnovljeni severni trakt z obrambnim stolpom (levo). Vir: Grad Turjak

Grad je po vojni spomeniška stroka počasi obnavljala

Grad je po vojni spomeniška stroka počasi obnavljala. Skozi več desetletij dragih obnov so z državnim (davkoplačevalskim, ne komunistično-borčevskim, kar bi bilo edino prav) denarjem uspeli obnoviti južni in jugozahodni del gradu. Ostal je še severni del, ki so ga pri prejšnjih obnovah vsaj pokrili s streho, gre za velike površine.

Grajski severni trakt (palacij) po obnovi leta 2026. Foto: Ivo Žajdela

Leta 2021 je nastajala idejna zasnova za obnovo gradu

Ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc je dejala, da leta 2021, ko je nastajala idejna zasnova za obnovo gradu, ni bilo posebne želje, da se iz evropskega načrta za okrevanje in odpornost obnavljajo stari zidovi, zato so takrat na ministrstvu za kulturo, kjer je bila državna sekretarka, prišli na idejo, da se obnavljajo majhni turistični biseri, ki bodo ponujali bolj individualno ponudbo za manjše število turistov, kar je bilo skladno tudi s takratno strategijo boja proti koronavirusu.

Obnovljeni del med severnim traktom in obrambnim stolpom. Foto: Ivo Žajdela

Oktobra 2024se je začela dirka, da so lahko vse naredili pravočasno

V program načrta za okrevanje in odpornost jim je uspelo vključiti tudi 30 milijonov evrov, predvidenih za obnovo slovenske kulturne dediščine. Zasnovali so grajsko transverzalo, katere del je bil tudi grad Turjak. Idejno zasnovo za obnovo gradu so naredili leta 2021, leto pozneje so uredili financiranje, pogodbo o gradbenih delih pa so po smoli, ki so jo imeli z izborom izvajalca, podpisali šele oktobra 2024. In nato se je začela dirka, da so lahko vse naredili pravočasno.

Dvorišče gradu Turjak po obnovi leta 2026. Foto: Ivo Žajdela

Povsem so povsem obnovili severni trakt in velikanski obrambni stolp

Funkcionalno so povsem obnovili severni trakt (palacij), obrambni stolp (bastiljo), grajsko pristavo in vrt. Severni trakt in obrambni stolp obsegata velike površine, povsem pa so obnovili tudi streho na tem delu gradu.

Med deli, ki so zahtevala največ razmisleka, je bila statična sanacija gradu, veliko pozornosti so morali posvetiti tudi temu, kako vso novo infrastrukturo skriti, da ne bo moteča.

S 13,1 milijona evrov vredno obnovo se je precej mudilo, saj je 75 odstotkov sredstev predstavljal denar iz evropskega načrta za okrevanje in odpornost, ta pa se izteče 1. septembra 2026.

Grofova pisarna s portreti. Foto: Ivo Žajdela

Kjer se bodo prepletali bogata zgodovina, kulturna dediščina in turistična ponudba

Organizatorji so o predstavitvi gradu po obnovi podali naslednje formulacije: »Po prenovi bo grad postal prostor, kjer se bodo prepletali bogata zgodovina, kulturna dediščina in turistična ponudba. Zgodbe gradu, rodbine Auersperg in slovenske zgodovine bodo popeljale po preteklosti gradu. Stalna razstava v gradu bo predstavila pregled slovenske zgodovine skozi prizmo znamenite rodbine, ki je imela svoj domicil na gradu.

Obnova prinaša tudi razstavo, katere pripoved se bo začela s prihodom prvih Turjačanov na Dolenjsko v času visokega srednjega veka ter kronološko sledila dogodkom vse do odhoda rodbine sredi vojnega viharja leta 1943. Po obnovi je predvideno, da bo v delu gradu muzej z razstavo, ki bo predstavila slovensko zgodovino skozi prizmo rodbine Auersperg. Drugi del bo namenjen hotelskim nastanitvam in tematskim sobam.«

Slavnostna dvorana s kaminom. Foto: Ivo Žajdela

V gradu zija velika luknja, velika politična levičarska sramota

In kaj smo od teh splošnih fraz lahko videli na odprtju obnovljenega gradu 27. avgusta 2026? Sicer zelo veliko, saj je grajski kompleks zares mogočen, kot so bila tudi denarna sredstva, s katerimi so grad obnovili. Toda v gradu zija velika luknja, velika politična levičarska sramota. Po obnovljenih prostorih so namestili 14 manjših dvojezičnih info tabel. Toda na njih sem zaman iskal vsaj sled o medvojnem in povojnem dogajanju z gradom. Prav nič o strašnem komunističnem uničevanju jeseni 1943, nič o nepopisnih partizanskih zločinih tam takrat. Nič o tem, kako temeljito so velikansko grajsko strukturo uničili, kako je to izgledalo, nič o odnosu komunistov do grajske in kulturne dediščine.

Ena od 14 info tabel po sobah najnovejše obnove gradu. Foto: Ivo Žajdela

Do leta 1943 stoletja življenja gradu, od takrat uničenje in velikanska razvalina

Grad je do tega uničenja leta 1943 živel, z lastniki in polno opremo, od takrat naprej je bilo tam le še strahovito uničenje in velikanska razvalina. Kdo so ljudje, ki so odločali, da ob odprtju obnovljenega gradu v njem zeva ta velika luknja? Koga ti ljudje še kar naprej, po 80 letih in več, branijo?

Hotelska soba. Foto: Ivo Žajdela

O tem, kdo so bili tam uničevalci in kdo branilci pred temi uničevalci

Grad Turjak je eden največjih grajskih kompleksov na Slovenskem. Uničenje tega arhitekturnega, kulturnega in zgodovinskega spomenika je bilo tako silovito in porazno, da to terja velike zgodbe, o komunističnem uničenju gradu in o vsem, kaj se je takrat tam dogajalo, tudi vsaj doktorsko disertacijo samo o tej temi (pa je po 36 letih demokracije nimamo).

Zgodovina in naše dostojanstvo terjata, da je v gradu tudi temeljita razstava o tem strašnem dogajanju, ki bo nadvse jasno (ne pa z neskončnim prikrivanjem in sprenevedanjem) pripovedovala tudi o tem, kdo so bili tam uničevalci in kdo branilci pred temi uničevalci.

Mašo je daroval ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik. Foto: Ivo Žajdela

Trije poudarki pridige pomožnega ljubljanskega škofa Jamnika na Turjaku

Pred uradnim odprtjem je bila v grajski kapeli maša, ki jo je daroval ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik.  V svojem nagovoru je izpostavil tri poudarke. Prvi je zgodovinski in kulturni pomen Turjaškega gradu kot "svetišča spomina" – zibelke rodbine Auerspergov, ki je oblikovala slovensko zgodovino, vero (podpora Trubarju in Dalmatinu) in literaturo (Prešernova Turjaška Rozamunda). Drugi je spomin na trpljenje iz septembra 1943, ko je bil grad požgan in vaški stražarji pobiti. Tretji je sprava in odpuščanje kot krščansko dejanje. Spomnil je, da je prvo spominsko bogoslužje na turjaškem gradu daroval nadškof Šuštar, ki je leta 1993 Slovence po Pavlovem zgledu povabil k medsebojnemu prenašanju, usmiljenju in ljubezni kot temelju krščanskega življenja.

Glavni govornik je bil predsednik vlade Janez Janša. Foto: Ivo Žajdela

Jasna beseda predsednika vlade Janez Janša

Program slovesnega odprtja je bil v površinsko veliki grajski dvorani. Tam sta zbrane nagovorila župan občine Velike Lašče in ministrica za kulturo dr. Ignacija Fridl Jarc. Glavni govornik pa je bil predsednik vlade Janez Janša (oba nagovora bom objavil v drugem delu tega prispevka, saj sta, še posebej Janšev, izrazito unikatna in jasna).

Nagovor ministrice za kulturo dr. Ignacije Fridl Jarc. Foto: Ivo Žajdela

Strašni madež levičarskega molka o smrti gradu Turjak

Ob tem, kar smo doživeli na odprtju obnovljenega gradu, si lahko samo mislimo, kako bi to odprtje izgledalo, če bi ga uprizorila »politika« prejšnje vlade z ministrico za kulturo Asto Vrečko in predsednikom vlade Robertom Golobom, dvema izrazitima levičarjema. Ker je obnova potekala v času njune vlade, kot tudi vso načrtovanje, vključno z omenjenimi info tablami, ni čudno, da danes na sicer izjemni obnovi zeva strašni madež levičarskega molka o smrti tega gradu, o tem, kdo ga je uničil in kako je to izgledalo. Že samo partizanski umor 28 nepokretnih ranjencev tam bi moral imeti primerno spominsko ploščo. Namesto njej ob vhodu še vedno straši komunistično-borčevska iz časa komunističnega režima, s katero so slavili svoj strašni zločin, napad, uničenje in morijo branilcev.

Ivo Žajdela, Grad je vstal iz uničenja, Turjak, Družina, 6. 9. 2026Saša Bojc, Grad, ki ga je Prešeren vklesal v verze, Turjak, obnova, Delo, 8. 8. 2026Špela Ferlin, Prenovljeni grad Turjak znova odprl vrata, Dnevnik, 28. 8. 2026

Nadaljevanje v: Grad Turjak, obnova gradu, Janez Janša, vaška straža, partizani 1943 [2]

Slovesnost v grajski dvorani z odprtjem obnovljenega gradu 27. 8. 2026. Foto: Ivo Žajdela

1/19