V novo nastalem sporu glede carigrajskega svetišča Hagia Sophia je vodilni svetovalec turškega verskega urada predlagal, naj bo zgodovinski Božji hram odslej ob delavnikih na voljo za muslimanske molitve, ob nedeljah pa za krščanska bogoslužja. S tem bi bilo moč doseči kompromis v borbi za svetovno znamenitost, je za turški časnik ‘Zaman’ povedal Mehmet Akif Aydin, vodja Islamskega raziskovalnega središča. Tovrstna rešitev bi po njegovem mnenju tudi poudarjala tisto, kar kristjane in muslimane povezuje, obenem pa bi krepila pripravljenost obeh verskih skupnosti za mirno sožitje.

Čeprav Hagie Sophie že skoraj osemdeset let ni več dovoljeno uporabljati v verske namene, se v zadnjem času pojavljajo vse pogostejše zahteve tako s strani kristjanov kot tudi muslimanov, da bi pod mogočno kupolo smeli obhajati bogoslužja in opravljati molitve.

V 4. stoletju zgrajena Hagia Sophia je več kot tisoč let sodila med najpomembnejše cerkve krščanstva. Potem ko so leta 1453 današnji Carigrad zajeli Turki, pa je svetišče petsto let služilo kot najpomembnejša mošeja Osmanskega cesarstva.
V Turški republiki so znamenitost od leta 1934 dalje upravljali kot kulturni spomenik in muzej. Da bi se izognili morebitnim medverskim sporom, Hagie Sophie ne kristjani ne muslimani vse od tedaj niso več smeli uporabljati v verske namene.