V londonski Westminstrski opatiji so minuli petek pokopali žaro s pepelom pred tremi meseci umrlega astrofizika Stephena Hawkinga. Kot so poročali britanski mediji, so se znane osebnosti z vsega sveta med bogoslužjem spominjale življenja izjemnega znanstvenika. Hawkingova žara je bila položena med grobova britanskih naravoslovcev Sira Isaaca Newtona in Charlesa Darwina. Hawkingovi otroci so se pristojnim v Westminstrski opatiji zahvalili, da so njihovemu očetu namenili tako časten zadnji dom.

Hawking, ki je več desetletij bolehal za boleznijo gibalnih nevronov, imenovano amiotrofična lateralna skleroza, in je moral uporabljati invalidski voziček, je umrl 14. marca letos v starosti 76 let. Med spominskim bogoslužjem je zbrane nagovoril britanski igralec Benedict Cumberbatch, ki je odigral vlogo Hawkinga v eni izmed BBC-jevih produkcij. Med govorniki so bili še astronavt Tim Peake, kraljevi astronom Martin Rees in Hawkingov sodelavec, Nobelov nagrajenec za fiziko Kip Thorne.

Po bogoslužju je Evropska vesoljska agencija besede astrofizika in avtorja Hawkinga (»Kratka zgodovina časa«) ob spremljavi glasbe grškega skladatelja Vangelisa z radijskim teleskopom poslala v vesolje. Hawkingova hči Lucy je pojasnila, da je bilo to »sporočilo miru in upanja, o edinosti in potrebi za nas, da na tem planetu živimo v sožitju«. Cilj sporočila naj bi bila Zemlji najbližja »črna luknja«. Hawking je v splošni javnosti zaslovel predvsem z ukvarjanjem z vprašanji na to temo.

Spominskega bogoslužja se je udeležilo okoli 1.000 ljudi, vstopnice pa so med 25.000 kandidatov razdelili s pomočjo žreba. V začetku aprila so v Marijini cerkvi v britanskem univerzitetnem mestu Cambridge že obhajali žalno slovesnost za pokojnika, ki se je je udeležilo več sto ljudi. Cerkev je v neposredni bližini Hawkingovega kolegija Gonville and Caius, kjer je več kot 30 let predaval matematiko.

Hawking se je ukvarjal tudi s priljubljenimi temami, kot sta potovanje v času in zunajzemeljsko življenje. Bil je član Papeške akademije znanosti ter sogovornik papežev Frančiška, Benedikta XVI., Janeza Pavla II. in Pavla VI. Čeprav se je izrekal za agnostika, se je zavedal, da »za stvarjenjem sveta stoji nekaj nepojasnljivega«.

Vir: Kathpress
Foto: Wikimedia Commons