Razsežnost uničenja na planoti Ninive v severnem Iraku, ki je v večji meri že osvobojena izpod nadzora »Islamske države«, je nepopisna, kot je ta teden sporočila človekoljubna organizacija »Cerkev v stiski«. Na primeru krščanskega mesta Karakoš so predstavniki organizacije podrobneje predstavili trenutni položaj. Vse hiše in stanovanja so oropani in zapuščeni, mnogi tudi močno poškodovani ali pa povsem uničeni oziroma požgani. Uničevanje je močno prizadelo tudi Cerkve in druge cerkvene ustanove v mestu. Iraška vojska še ne more zagotavljati stoodstotne varnosti, kar pa je pogoj za vrnitev beguncev, ki so bili primorani zapustiti domači kraj. Mnogi med njimi si vrnitve želijo.



Sirsko-katoliško cerkev sv. Jurija v Karakošu so islamski skrajneži spremenili v tovarno razstreliva, ki je bila še lansko jesen, do umika »Islamske države«, v polnem pogonu. O tem priča na stotine bomb in granat vseh velikosti in oblik, pa tudi nevarne kemikalije, ki so ostale v stavbi. Sirsko-katoliško stolnico v mestu so islamski teroristi uporabljali kot strelišče. V začetku lanskega novembra se je v Karakoš vrnil nadškof Petros Mouche in v opustošenem svetišču prvič znova daroval sveto mašo.

Če bo mesto spet varno, se bo veliko ljudi vrnilo domov, je prepričan župan Karakoša, Nisan Karromi, ki računa, da bo »trajalo zelo dolgo, preden bo odpravljena vsa storjena škoda«. »Mesto moramo ne le še enkrat v celoti zgraditi, ljudem moramo tudi povrniti škodo, ki so jo utrpeli.« Ker je iraška vlada trenutno v hudi krizi, bo morala na pomoč priskočiti mednarodna skupnost, »da bo v Iraku znova mogoče živeti«, meni župan.

Trenutno je mesto še v fazi dokumentiranja škode, popolna varnost še ni zagotovljena. Vojska in varnostne službe še niso preverili vseh skrivnih poti in zatočišč islamskih teroristov. Možno je, da bodo kje še naleteli na posamezne pripadnike »Islamske države«.

Sirsko-katoliško bogoslovno semenišče je skoraj v celoti opustošeno. V iskanju skritih zakladov so okupatorji uničili vse stavbe. Tolikšnega nereda ni mogoče na hitro pospraviti, je pojasnil 72-letni sirsko-katoliški duhovnik p. Sharbil Eeso in otresel prah s svojega duhovniškega pokrivala. »Najprej je treba skrbno oceniti in natančno dokumentirati vso škodo. S tem delom bomo lahko začeli šele takrat, ko bo mesto povsem varno. Minuli teden se je iz sistema podzemnih rovov pod mestom prikazal džihadist. Vojska je vanj nemudoma usmerila orožje in ga ustrelila: deček je štel morda trinajst let.«

Kljub škodi pa p. Sharbil ni izgubil upanja v prihodnost: »Ko nam bo zagotovljena varnost, bomo kristjani lahko še naprej živeli v Iraku«, upa duhovnik in pri tem po tihem računa na podporo evropskih kristjanov pri obnovi in vzpostavitvi trdnih struktur na planoti Ninive. Varnost, voda in elektrika so osnovni pogoji za vrnitev življenja na ta konec sveta.

Karakoš je bilo skoraj stoodstotno krščansko mesto z okoli 50.000 prebivalci. Poleti 2014 je mesto zasedla »Islamska država«. Prebivalstvo se je moralo zateči na varnejša kurdska območja na severu Iraka.

Vir: Kathpress
Foto: splet