FOTO: Tatjana Splichal

Irski škofje svarijo pred legalizacijo samomora z zdravniško pomočjo v državi. V obširni izjavi so odločno zavrnili zakonski osnutek, s katerim bi na Irskem sprejeli tovrstno prakso, in ga označili kot »skrajno nasprotje skupnemu dobremu«. Olajšave na področju izvajanja evtanazije »bi privedle do širšega sprejemanja samomora z zdravniško pomočjo, poleg tega pa bi ogrozile zaščito posebej ranljivih družbenih skupin pred usmrtitvijo, v katero sami ne bi pristali,« so ob koncu tedna pojasnili cerkveni dostojanstveniki, pristojni za zaščito življenja. Parlament omenjenega predloga ne bi smel sprejeti, temveč namesto tega okrepiti paliativno medicino.

Irski zakonski osnutek z naslovom »Dostojanstvena smrt« predvideva »podporo pri dosegi dostojanstvenega in mirnega zaključka življenja« pri neozdravljivo bolnih odraslih, ki sami menijo, da so »upravičeni do takšne zahteve«. Za odobritev samomora z zdravniško pomočjo bi potrebovali potrjeno mnenje dveh zdravnikov. Doslej sta bili pomoč pri samomoru in dejavna evtanazija na Irskem kaznivi dejanji, za kateri je predvideno do 14 let zaporne kazni, medtem ko so pod določenimi pogoji dopuščali posredno oz. pasivno evtanazijo – torej skrajšanje življenja s paliativno terapijo.

Vsako življenje ima svojo vrednost

Pomoč pri samomoru odseva »pomanjkanje sočutja v družbi«, je v izjavi zapisal odbor »Council for Life« pri Irski škofovski konferenci in skupina izvedencev »Bioethics Advisory Group«. Temeljna domneva samomora z zdravniško pomočjo je, da »obstaja nekaj takega, kot je življenje brez vrednosti oz. življenje, nevredno življenja«, kar je po mnenju cerkvenih predstavnikov povsem zgrešeno in neizogibno spodkopava »temelje spoštovanja in pravne zaščite vsakega človeškega življenja, ne glede na starost, stopnjo invalidnosti, pristojnost ali bolezen«. Prirojena vrednost vsake osebe ni odvisna od pričakovane življenjske starosti, sposobnosti za doseganje rezultatov, zdravja ali mnenja okolice.

Škofje izrecno opozarjajo na velike težave, ki bi jih legalizacija samomora z zdravniško pomočjo prinesla številnim zaposlenim v zdravstvu. Njihova vest bi bila močno obremenjena zaradi »zelo nemoralnega« ravnanja, ki je v popolnem nasprotju s »poklicem ozdravljanja«. Etika in verodostojnost medicinskih poklicev bi bili s tem močno oškodovani in bi v veliki meri spremenili pomen zdravstvene oskrbe.

Čustven in družben pritisk na neozdravljivo bolne in invalide

Irska škofovska konferenca tudi ugotavlja, kako bi legalizacija samomora z zdravniško pomočjo lahko privedla do splošnega mnenja, da je to »dobra« ali »zaželjena« stvar, oskrba bolnih ob koncu življenja pa bi postala bolj »usluga« kakor »pravica«, kar bi pomenilo velikanski »čustven in družben« pritisk na neozdravljivo bolne, invalide in na druge načine ranljive paciente: hitro bi namreč lahko občutili »dolžnost, da drugim prihranijo breme dolgotrajne oskrbe«.