Mariborska nadškofija naj bi bila zadolžena za 800 milijonov evrov, je v petek, 21. januarja, pisal italijanski tednik L' Espresso, ki se pri tem sklicuje na zaupne dokumente, točneje poročilo apostolskega vizitatorja Gianluce Piredde, in "ugledne slovenske vire", ki stanje označujejo za "katastrofalno". Italijanski dnevnik so povzeli tako rekoč vsi slovenski mediji.

Sveti sedež naj bi za ogromno finančno luknjo najprej izvedel proti koncu leta 2007, po odmevih, ki jih je v javnosti povzročila odločitev T-2, da predvaja tudi pornografske vsebine. V istih dneh naj bi mariborski nadškof Franc Kramberger zaprosil, naj mu v Rimu odobrijo dve posojili, vsako v višini pet milijonov evrov, navaja L' Espresso.
Po poizvedovanjih, ki naj bi jih po naročilu vatikanskih krogov opravil tedanji apostolski nuncij v Sloveniji Santos Abril y Castello, naj bi se na mariborsko nadškofijo s prošnjami po natančnejših informacijah obrnil tudi tedanji tajnik Kongregacije za kler, Mauro Piacenza.

Nazadnje naj bi Vatikan v začetku letošnjega leta v Slovenijo poslal strokovnjaka za bilance Gianluco Pireddo, uradno v vlogi apostolskega vizitatorja. Prav Piredda naj bi oktobra lani v Rim poslal zaupno poročilo, katerega vsebino razkriva časopis.

Piredda sicer koordinira skupino TMF, ki jo je mariborska nadškofija skupaj z ekipo banke Rothschild lani povabila k sodelovanju za pospešitev reševanja težkega ekonomskega stanja nadškofije.

L' Espresso pri tem za primerjavo obsega domnevnega dolga mariborske nadškofije med drugim navaja, da je znesek 800 milijonov evrov trikrat višji od prihodkov, ki jih je v svoji zadnji bilanci izkazal Vatikan.

Članek v italijanskem dnevniku je sprožil številna ugibanja, na katere so z današnjo izjavo odgovorili pristojni na mariborski nadškofiji. Kakšno je torej njihovo stališče (izjavo objavljamo v celoti)?

“Mnogi so pričakovali, da bo vodstvo Nadškofije Maribor takoj dalo izjavo o članku, ki je bil prejšnji teden objavljen v italijanskem tedniku »l'Espresso«. Ker članek kot vir navaja vatikanski dokument, ki ga nadškofija nima in ne pozna, ga tudi ne more komentirati. V italijanskem tedniku so bile objavljene netočne trditve o gospodarskem položaju Nadškofije Maribor in z njo povezanih družb.

Zaradi jasnosti želimo najprej poudariti, da gre za različne pravne in gospodarske subjekte, ki so med seboj povezani na različne in med seboj neprimerljive načine.
Potrebno je razlikovati med Nadškofijo Maribor in Gospodarstvom Rast d.o.o.. Nadškofija Maribor je skupaj s škofijama Celje in Murska Sobota lastnica Gospodarstva Rast d.o.o.. Omenjena družba neposredno ne upravlja z nadškofijskim premoženjem, temveč posluje samo s svojim premoženjem. Takratna Škofija Maribor je večji del tega premoženja vanjo vložila leta 2004 kot osnovni kapital. V okviru svojega poslovanja je Gospodarstvo Rast d.o.o., ki posluje v skladu s predpisi, ki veljajo v RS za gospodarske družbe, leta 2005 prevzela Zvon ena holding d.d.. Glavno premoženje Gospodarstva Rast d.o.o. sestavljajo: a) naložba v Zvon ena holding d.d. (55% lastniški delež), vrednost katere se je zaradi gospodarske situacije precej zmanjšala, b) finančna naložba v obliki terjatve (in ne lastništva) do Zvona dva holding d.d. v višini 13,5 mio EUR, c) oprema za proizvodnjo orgel, restavriranje ter tekoče delovanje družbe in č) nepremičnine manjše vrednosti.

Gospodarstvo Rast d.o.o. je imela tudi lastniški delež v T-2 d.o.o., ki pa ga je leta 2008 prodala, tako, da ima sedaj do njega enak odnos kot npr. do Heliosa d.d. in ostalih portfeljskih naložb Zvona ena holding d.d.. O rednem poslovanju navedenih družb (Gospodarstvo Rast d.o.o., Zvon ena holding d.d., Zvon dva holding d.d. in T-2 d.o.o.) Nadškofija Maribor ne more dajati podatkov, ker imajo te družbe svoje vodstvo in nadzorne organe in o svojem finančnem poslovanju obveščajo javnost same.

Nadškofija Maribor je z namenom, da pomaga pri sanaciji Gospodarstva Rast d.o.o., zastavila nekaj svojega premoženja, in sicer tri zgradbe: samostan v Studenicah, Orglarsko delavnico v Hočah ter del objekta na Barvarski ulici v Mariboru. Ocenjena vrednost teh nepremičnin znaša manj kot 3 mio EUR (zgradbe na Vrbanski niso zastavljene, kot se to napačno omenja v medijih; in prav tako ne pustolovski park Betnava, Slomškova založba in še nekateri drugi, življenjsko pomembni objektov za nadškofijo).

Omenjeni italijanski časopis je ves dolg povezanih družb direktno pripisal nadškofiji. Neposredni dolg Nadškofije Maribor do bank je konec leta 2010 znašal 17,4 mio EUR, od tega za področje gospodarskega delovanja 32% (nakupi nepremičnin, obnova in vzdrževanje zgradb ter investicije), za vzgojo in izobraževanje 50%, za pastoralne in druge dejavnosti pa preostanek v višini 18%. Nadškofija je do sedaj redno poravnavala svoje obveznosti z dohodki od darov vernikov, dividend in prejemkov iz gospodarjenja s premoženjem (najemnine, obresti) in upa, da bo tako tudi v bodoče.

Kot predstavnik lastnikov Gospodarstva Rast d.o.o. želimo poudariti naslednje: iskreno nam je žal, da je prišlo do sedanje situacije. Zavedamo se stisk in prizadetosti ljudi, ki so vložili svoje prihranke ali so življenjsko odvisni od družb, za katere smo kot solastniki Gospodarstva Rast d.o.o. (moralno) odgovorni. Zato si z vsemi močmi prizadevamo, da bi zadevo sanirali na način, ki bo čim manj boleč za vse vpletene. S tem namenom smo k sodelovanju povabili tudi tuje strokovnjake. Svetovalci so po temeljiti analizi stanja tik pred tem, da bankam predstavitvijo konkreten sanacijski načrt. Omenjeni članek v reviji »L'Espresso« je v trenutku, ko je najbolj potrebno zaupanje in pripravljenost za skupno iskanje, v javnost vnesel strah, jezo in nezaupanje. Takšno razpoloženje zlahka privede do situacije, ko bi večina vpletenih veliko izgubila, največ prav mali delničarji. Prav zaradi njih nadškofija in njena sedanja gospodarska uprava kot odgovoren gospodar angažirano in neposredno sodelujeta pri reševanju nastale situacije v Gospodarstvu Rast d.o.o. in obeh holdingih (Zvon ena holding d.d. in Zvon dva holding d.d.).

V vodstvu Nadškofije Maribor se, kot solastniki Gospodarstva Rast d.o.o., zavedamo posredne odgovornosti, ki jo imamo do delničarjev, zaposlenih in celotne javnosti. Naša posebna odgovornost velja katoličanom in vsem tistim, ki smo jim poslani oznanjat Kristusovo blagovest in jim pomagati v njihovih stiskah.

Zavedamo se, da v preteklosti nismo vedno ravnali tako, da bi bilo očitno, da je naše poslanstvo izključno v službi oznanjevanja, izobraževanja in socialno-karitativnega poslanstva. V preteklosti je bilo angažiranje Nadškofije Maribor na gospodarskem področju pretežno usmerjeno v financiranje predhodno omenjenih dejavnosti, zaradi potreb njihovega razvoja. Namen tega je bil sicer zagotoviti trdnejšo finančno osnovo za redno in boljše delovanje osnovnega pastoralnega, vzgojno-izobraževalnega ter socialno – kulturnega delovanja. To področje je v drugih državah urejeno s pomočjo proračunskih sredstev. Ker pa tega pri nas ni bilo, smo se poskušali angažirati na gospodarskem področju. Danes se je tak način pokazal kot neprimerna rešitev za cerkveno ustanovo.

V prihodnje smo odločeni to spremeniti. Zato je Nadškofija Maribor je že pred dvema mesecema uvedla nekaj organizacijskih sprememb v svojem gospodarskem delu z enim samim namenom, da preoblikuje svoje gospodarstvo tako, da bo bolj v službi njenega evangeljskega poslanstva. V prihodnje bo gospodarstvo v službi osnovnega poslanstva nadškofije, ne pa iskanja zaslužka. Pri tem preoblikovanju ne moremo biti hitrejši zaradi reševanja trenutnih razmer. Odločeni pa smo se iz napačnih odločitev v preteklosti kaj naučiti za prihodnost.”

O gospodarskih razmerah v mariborski nadškofiji smo se dan pred objavo prispevka v L' Espressu pogovarjali z ravnateljem tamkajšnje gospodarske uprave p. Lojzetom Cviklom. Pogovor bomo objavili v prihodnji številki Družine, ko bomo predvidoma objavili tudi odziv vodstev holdingov Zvon Ena in Zvon Dva, kaj sedanje razmere v teh družbah oziroma razglasitev njune insolventnosti pomeni za številne male delničarje, ki v velikem deležu prihajajo iz vrst vernih katoličanov.