V Turčiji se zaostruje spor glede možnosti uporabe Hagije Sofije kot mošeje. Kot so včeraj poročali turški mediji, je islamska organizacija »Anadolu Genclik Dernegi« svoje podpornike pozvala, naj se jutri, v soboto, udeležijo skupne molitve v tem simbolu Carigrada. Kot cerkev zgrajena in vmes kot mošeja uporabljana Hagija Sofija trenutno služi kot muzej, v katerem je prepovedano obhajanje bogoslužij. Nacionalistični in islamistični politiki v Turčiji pa že nekaj časa spodbujajo vnovično spremembo uporabnosti v mošejo.

Turški razumniki so sprožili akcijo zbiranja podpisov za ohranitev Hagije Sofije kot muzeja. Eden izmed organizatorjev, profesor arhitekture Ugur Tanyeli, zagovornikom verske uporabe za potrebe islama očita, da ravnajo tako, kot da se začenja zgodovina Carigrada s turško zasedbo leta 1453. Tisoč let pred tem, ko je bilo mesto prestolnica bizantinskega cesarstva, je v celoti spregledanih. V Carigradu tako ni niti enega samega muzeja, ki bi predstavljal zgodovino Bizanca, pojasnjuje Tanyeli.

Hagija Sofija izhaja iz 6. stoletja, več stoletij pa je služila kot cesarska cerkev Bizantincev. Potem ko so islamski Turki v 15. stoletju zasedli Konstantinopel, je postala najpomembnejša carigrajska mošeja. Po razpustitvi Osmanskega cesarstva in ustanovitvi Turške republike leta 1923 je Hagija Sofija postala muzej, v katerem je prepovedano izvajanje verskih obredov. Danes sodi med najpomembnejše znamenitosti Carigrada. V zadnjih mesecih je spremembo namembnosti v mošejo podprl tudi namestnik predsednika turške vlade Bülent Arinc.

V razpravo glede morebitne uporabe Hagije Sofije kot mošeje se je včeraj prvič vključil tudi carigrajski patriarh Bartolomej I., ki podpira ohranitev muzejskega statusa stavbe. Če bi kdaj koli razmišljali o vnovični verski uporabi te carigrajske znamenitosti, bi bila to lahko le cerkev, saj je bila s tem namenom tudi zgrajena, je poudaril patriarh.

Vir: Kathpress
Foto: splet