Minulo nedeljo, ko je Cerkev v mnogih deželah, tudi v Italiji, slovesno obhajala praznik Gospodovega vnebohoda, se je na Trgu svetega Petra v Vatikanu dopoldne zbralo okoli 200.000 vernikov iz vse Italije, skupaj z romarji iz ostalih držav.

Kot povzemamo po poročilu vatikanskega radia, je pred približno dvema mesecema, sredi srditih napadov večjega dela svetovnega tiska na svetega očeta zaradi spolnih zlorab nekaterih duhovnikov, oseminšestdeset italijanskih katoliških laičnih organizacij, združenj in gibanj sklenilo, da nekaj storijo in vsaj nekoliko zaustavijo nenaklonjenost svetovnih medijev Cerkvi in vsem katoličanom. Iz poročanja sredstev družbenega obveščanja je bilo namreč jasno razvidno, da pisanje o pedofiliji ni bilo objektivno, pač pa izjemno pristransko. Med vrsticami je bilo moč razbrati, da se medijske hiše ne borijo zoper zlo pedofilije kot take in torej tudi ne zoper pedofilijo v duhovniških vrstah. V poročanju je bilo zaznati izrazito ost srhljive privoščljivosti. Očitno pa je bilo tudi, da so jasna stališča tako svetega očeta, škofov in drugih odgovornih v vesoljni Cerkvi do pedofilije le poglabljala negativno ost proti kristjanom in Cerkvi kot ustanovi.

Poročevalci so preprosto prezrli stalni nauk Cerkve, da je namreč Cerkev hkrati grešna in sveta, in so se odločili, da bodo poročali le o grešni razsežnosti Cerkve in vsakega kristjana. Dobršen del svetovnih medijev je svoje napade najbolj usmerjal prav na katoliško Cerkev in katoličane, ki v svoji sredi najbolj gojijo čut za greh ter se zoper greh borijo na vseh ravneh, od osebnega odločanja v vesti za dobro do zakramentalnega priznanja osebnega greha pri spovedi.

Vsa navedena spoznanja so člane Italijanskega narodnega sveta laičnih združenj privedla do odločitve, da so katoliške oraganizacije, združenja in gibanja začele delovati na dveh ravneh. Prva je bila organizacija spletnih strani in novih načinov poseganja v javno menje. Katoliška združenja in posamezniki so začeli pisati, poročati, se pogovarjati ne le o grešni razsežnosti osebnega življenja in življenja Cerkve, ampak tudi o pozitivnih in dobrih stvareh, ki najbolj oblikujejo človeško osebo in cerkveno ter narodno skupnost. Druga raven pa je bila pobuda za shod pri svetem očetu v Vatikanu, da bi mu katoličani in Cerkev v Italiji javno izkazali svojo solidarnost, podporo, zaupanje in odločenost delovati v duhu njegovih smernic in nauka katoliške Cerkve. Obe pobudi sta bili zelo dobro sprejeti in sta že pokazali svojo izvirno učinkovitost.

To je minulo nedeljo potrdil tudi papež Benedikt XVI. v svojem kratkem nagovoru zbrani dvestotisočglavi množici na Trgu svetega Petra v Vatikanu, ko je dejal, da je greh resnični sovražnik Cerkve, ki se ga je treba bati in proti kateremu se je potrebno boriti. Greh in duhovno zlo žal tu in tam okužita tudi člane Cerkve, ki sicer živijo v svetu, toda niso od sveta. Kristjani se ne bojimo sveta, je dejal papež, toda varovati se moramo njegovih zapeljivosti. Kristjanova moč je svetost, Cerkev pa, ki je hkrati grešna in sveta, je vesoljni zakrament odrešenja in kraj, kjer posamezni kristjani in celotno božje ljudstvo skrivnostno premagujejo greh in se posvečujejo.