V uvodniku 46. številke Slovenskega časa, priloge tednika Družina za družbo in kulturo, Lenart Rihar ob robu podelitve Prešernovih nagrad razmišlja o slovenskem pojmovanju kulture, Mitja Štular pa v prispevku z naslovom Doklej? piše o nekulturni uverturi v nedavni kulturni praznik. V prispevku Bogomirja Štefaniča beremo o medijski manipulaciji, ki želi očrniti zagovornike družine, Brane Senegačnik pa v kolumni govori o »sanjaštvu dveh vrst«.

V tokratnem pogovoru se teolog in filozof dr. Janez Juhant sprašuje, kako daleč smo od kulture sprave in razmišlja o »slovenski laži na kvadrat«. Tamara Griesser-Pečar piše o noveli arhivskega zakona, ki jo označi kot »prefinjen« način vnovičnega zapiranja arhivov. Bogomir Novak v prispevku ugotavlja, da je od deklarativnega priznavanja pomena pravne države do njenega dejanskega upoštevanja »dolga pot«.

Bogdan Žorž razmišlja o revni ali bogati Cerkvi in meni, da težava ni v bogastvu samem, temveč v odnosu do tega bogastva in v navezanosti nanj. Ivo Žajdela predstavlja knjigo Tragedija ljudstva. Ruska revolucija 1891-1924, v kateri je prikazano ozadje enega najpomembnejših dogodkov v novejši zgodovini. France Pibernik v prispevku piše o pesniku, kritiku, literarnem zgodovinarju in uredniku Tinetu Debeljaku, iz Časnika pa smo si tokrat »izposodili« zapis Jurija Paljka o kulturi. Nina Mazi razmišlja o nepogrešljivem ravnovesju na različnih življenjskih ravneh.

Na željo udeležencev srečanja katoliških časnikarjev, na god sv. Frančiška Saleškega ga tradicionalno prireja ljubljanski nadškof, v Slovenskem času objavljamo predavanje p. Branka Cestnika o resnicoljubnosti, ki je med poslušalci zbudilo veliko zanimanje. Igor Senčar pred volitvami v Evropski parlament ugotavlja, da je proces evropskega sodelovanja in povezovanja na pomembni preizkušnji.

Zadnja stran je namenjena »apolitični predstavitvi« papeža Frančiška izpod peresa ameriškega katoliškega duhovnika Roberta Sirica, Janez Dular pa v jezikovni kolumni razmišlja o jezikovni zavesti Slovencev.

Priporočamo v branje!