Izšla je 48. številka Slovenskega časa
Izšla je 48. številka Slovenskega časa
V uvodniku 48. številke Slovenskega časa, priloge tednika Družina za družbo in kulturo, Matej Avbelj piše o »dvojnem plebiscitarnem ukazu«. Mitja Steinbacher s Fakultete za poslovne vede pri Katoliškem inštitutu razmišlja o krpanju proračunske luknje po padcu nepremičninskega davka in ugotavlja, da »ima vsak davek svoje učinke«. Janez Lampret v prispevku spodbuja žrtve in svojce žrtev, naj zahtevajo svoje pravice, ki jim jih daje zakon o popravi krivic. Brane Senegačnik v kolumni piše o »slovenskem filmu«, naši slovenski zgodbi.
Tokratni pogovor je namenjen »testu slovenske evropskosti«, saj sta pred skorajšnjimi volitvami v Evropski parlament za našo prilogo spregovorila nosilca list Nove Slovenije in Slovenske ljudske stranke ter Slovenske demokratske stranke, evropska poslanca Lojze Peterle in Milan Zver.

Foto: Tatjana Splichal
Jošt Klemenc se v zapisu sprašuje, ali smo pred spreminjanjem zakona v verski svobodi »spet v pasti«. Prispevek Marka Kremžarja o »nedokončani nalogi« nam ponuja v globok razmislek, zakaj se naših mučenih bratov in sester spominjamo le občasno in polglasno. Jernej Letnar Černič predstavlja »zgodbo svojega dedka«, ki je izkusil kalvarijo in trpljenje v delovnem taborišču Stalag III-C na Poljskem.
Viljem Jarc piše o majskem pomisleku, »ali boriti se proti okupatorju nujno pomeni tudi boriti se za svobodo«, France Pibernik pa v prispevku predstavlja pisatelja, esejista, prevajalca in urednika Mirka Javornika. P. Niko Žvokelj nas nagovarja, naj molimo za naše pridigarje, Milan Gregorič pa v zapisu išče izhod iz globalne krize v luči družbenega nauka Cerkve.
Janez Gril se sprašuje, kako svobodo trga povezati s pravičnostjo in zapovedjo ljubezni do bližnjega, Manica Ferenc pa je pripravila analizo medijskega dogajanja po odstopu Benedikta XVI. in izvolitvi papeža Frančiška na področju družbenih omrežij.
Na zadnji strani se Andrej Doblehar v prispevku o cerkvenem zvonjenju sprašuje, ali gre pri tem za »pesem ali hrup«, Janez Dular pa v jezikovni kolumni razmišlja o izpeljavi ženskih poimenovanj iz samostalnikov moškega spola.
Priporočamo v branje!



