Uvodnik 49. številke Slovenskega časa, priloge tednika Družina za družbo in kulturo, izpod peresa Andreja Marka Pozniča vabi k »lustraciji na volitvah«. Ivan Puc v prispevku vabi k molitvi in na volitve, saj je prepričan, da je poleg teh potreben tudi duhovni spoprijem z resničnostjo. Miro Petek ugotavlja, da so krizo v državi soustvarjali tudi slovenski mediji. Kolumna Braneta Senegačnika je tokrat namenjena vsem našim Sabotinom.

Foto: arhiv Družine (T. S.)

Iz pogovora z judovsko filozofinjo in pesnico Monique Lise Cohen, ki je že dvakrat obiskala Slovenijo, bomo izvedeli, da »zlo prihaja iz srca«. Pri italijanski založbi Il Convivio pa je sredi letošnjega marca izšel prvi od treh načrtovanih prevodov pesniške zbirke slovenskega pesnika, prevajalca, misleca in duhovnika Vilija Steguja v evropske jezike.

Gorazd Pavlek piše o zadružništvu kot unikumu in razmišlja o tem, da bo morda nekoč prišel čas za zadružno logiko, ki ne bo delovala na nacionalnem, temveč na državotvornem interesu. Naš britanski dopisnik Keith Miles tokrat razmišlja o povezavi med družino in svobodnim trgom.

Iztok Mozetič se v prispevku spominja tretjega kongresa Zveze komunistov Slovenije pred šestdesetimi leti, ki je »depolitiziral Cerkev in deklerikaliziral vero«. France Pibernik predstavlja pisatelja, dramatika in publicista Stanka Kocipra, ki je deloval v Buenos Airesu.

Klemen Žumer, vodja Informacijske pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji, v zapisu pojasnjuje, zakaj naj se udeležimo evropskih volitev in poudarja, kako je Evropski parlament tukaj zato, da deluje v prid evropskih državljanov. Objavljamo tudi poseben predgovor, ki ga je za slovensko izdajo knjige Zlo stoletja, v teh dneh je izšla v knjižnem programu založbe Družina, napisal njen avtor Alain Besançon. V branje priporočamo »portret« voditelja ukrajinske grkokatoliške Cerkve, višjega nadškofa Svjatoslava Ševčuka, izpod peresa ameriškega publicista Georgea Weigla.

Na zadnji strani Jože Horvat piše o filozofu med »nesmrtniki«, Alainu Finkielkrautu, »skeptičnemu konservativnemu liberalcu«, ki je postal član slavne Francoske akademije, Janez Dular pa v jezikovni kolumni razmišlja o tem, kaj so »posledice«.

Priporočamo v branje!