Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Izšla je 53. številka Slovenskega časa

Za vas piše:
Mojca M. Štefanič
Objava: 19. 09. 2014 / 09:51
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 30.01.2018 / 17:16
Ustavi predvajanje Nalaganje
Izšla je 53. številka Slovenskega časa

Izšla je 53. številka Slovenskega časa

Zadnja stran priloge je namenjena literarnemu prvencu Pavla Petra Bratine z naslovom »Pod to goro čavensko«.

Ob 38. številki našega tednika je izšla 53. številka priloge za družbo in kulturo, Slovenski čas. Bogdan Vidmar se v luči zadnjih dogodkov na Bližnjem Vzhodu v uvodniku sprašuje, ali je človeška civilizacija poražena. Milan Gregorič piše o izzivih sedanjega političnega trenutka ali, kot pravi sam, »bolj o bedi kot blišču slovenske politike«. Jože Mlakar, nekdanji ravnatelj škofijske gimnazije v Šentvidu, v prispevku razmišlja o splošni maturi kot slepi ulici. Brane Senegačnik je tokratno kolumno posvetil septembrskemu dežju in vzdušju, ki ga ta prinaša.


Foto: Jože Pavlič

Vabilu k pogovoru se je odzval nadškof dr. Ivan Jurkovič, apostolski nuncij v Rusiji in človek s širokim pogledom na trenutno najaktualnejši krizni žarišči v svetu, Ukrajino in Bližnji Vzhod. Kot je pojasnil, vatikanska politika »sledi papeževim navdihom«.

Milan Matos se sprašuje, ali je zagovor svobodnega trga, nizkih davkov in omejene vloge države res »nekrščanski, Ivo Žajdela pa predstavlja poročilo z znanstvenega posveta Revolucionarno nasilje, sodni procesi in kultura spominjanja, ki ga je v začetku septembra priredil Študijski center za narodno spravo. Jernej Letnar Černič v prispevku ugotavlja, da se »prehod v demokratični sistem četrt stoletja po padcu berlinskega zidu šele začenja«.

Rok Kastelic piše o temni plati Milanskega edikta, France Pibernik pa med izseljeniškimi umetniki predstavlja slikarja, arhitekta in pisatelja Božidarja Teda Kramolca. Jože Strgar razmišlja o politični angažiranosti Slovencev, prispevek Nine Maze pa je namenjen »študiju, znanju in delu«.

O grožnjah, ki jih za našo kulturo predstavlja kulturni marksizem, je na Otoku pisal anglikanski duhovnik Peter Mullen, v zapisu pa ugotavlja, da je »naloga opravljena«. Matevž Tomšič piše o pozabi skupnih vrednot, zaradi česar Evropska unija v geopolitičnem smislu izgublja svoj pomen.

Zadnja stran priloge je namenjena literarnemu prvencu Pavla Petra Bratine z naslovom Pod to goro čavensko, bralce pa k prebiranju dela vabimo tudi z objavljenim odlomkom.

Želimo vam prijetno branje!

Kupi v trgovini

Prva križarska odprava
Zgodovina
34,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh