Grobišče oz. jama Jazovka pri Sošicah v Žumberku (21. 4. 2012). Foto: Ivo Žajdela

Jazovka je jama, natančneje globoko navpično kraško brezno z zelo ozkim vhodom, v gozdu v bližini naselja Sošice v Žumberku na Hrvaškem, v kateri se je do nedavnega nahajalo množično grobišče. Brezno je globoko približno 34 metrov, na dnu je podolgovat poševen del, dolg približno 15 metrov.

Grobišče oz. jama Jazovka pri Sošicah v Žumberku (21. 4. 2012). Foto: Ivo Žajdela

Partizanski zločini leta 1945 pri Jazovki

Jama Jazovka je znana kot kraj množičnega poboja predvsem hrvaških civilistov med drugo svetovno vojno in po njej s strani jugoslovanskih partizanov. Ubiti so bili večinoma ranjeno medicinsko osebje in redovnice, ki so jih pripadniki Ozne leta 1945 nasilno odpeljali iz zagrebških bolnišnic.

Spuščanje v brezno Jazovka. Vir: hkm.hr

Zgodovinarka Blanka Matković je leta 2011 zapisala, da so ubili približno 447 ljudi, katerih podatke so identificirali med speleološkim pregledom jame leta 1999, ki ga je vodil patolog prof. dr. Žarko Danilović. Navedla je, da je po seznamih, ki se hranijo v zagrebških bolnišnicah, mogoče identificirati osebne podatke za kar 4.791 bolnikov zagrebških bolnišnic. V svojem znanstvenem delu pa je objavila ime, priimek, leto rojstva, kraj rojstva, zakonski stan, vero, vojaški čin in dan sprejema v bolnišnico za vse ubite. Jama Jazovka je le eden od krajev, kjer so umorili vojne ujetnike, bolnike iz zagrebških bolnišnic. Zaradi prikrivanja dokazov so ubili tudi del bolnišničnega osebja, ki je bil priča zločinu.

Jamar v breznu Jazovka. Vir: hkm.hr

Za tri nune, s. Liphardo Horvat, s. Konstantino Mesar in Gerald Jakob, medicinske sestre v psihiatrični bolnišnici Vrapče, ki so jih žive vrželi v jamo, se je v Katoliški cerkvi začel postopek razglasitve za blažene.

Grobišče oz. jama Jazovka pri Sošicah.

Iznos umorjenih iz Jazovke leta 2020

Iznos umorjenih v Jazovki leta 2020. Vir: Ministarstvo branitelja

Ministrstvo hrvaških veteranov je od 13. do 17. julija 2020 izvajalo zahtevne in kompleksne terenske dejavnosti pri Jazovki, speleološke raziskave in iznos posmrtnih ostankov iz jame ter poskusna izkopavanja z namenom razjasniti tudi drugo jamo Jazovka. Iznesli so posmrtne ostanke 814 tam umorjenih, ki so jih partizani ubili po zavzetju Krašića januarja 1943, nato pa maja in junija 1945 še veliko več Ozna. Odpeljali so jih na antropološko preiskavo na Inštitut za sodno medicino in kriminologijo v Zagrebu. Tam so ugotovili, da je bilo med ubitimi 13 žensk, najmanj 99 jih je bilo mlajših od 20 let, trije so bili stari med 12 do 14 leti.

Iznos umorjenih v Jazovki leta 2020. Vir: Ministarstvo branitelja

Ker se govori tudi o t. i. Jazovki 2, še vsaj enem breznu, kjer so ubijali ujetnike leta 1942, so preiskali tudi štiri mikrolokacije v neposredni bližini Jazovke, vendar grobišča niso ugotovili.

Iznos umorjenih v Jazovki leta 2020. Vir: Ministarstvo branitelja

Ekshumacijo posmrtnih ostankov iz Jazovke so opravili na podlagi zakona o raziskovanju, urejanju in vzdrževanju vojaških pokopališč, pokopališč žrtev druge svetovne vojne in povojnega obdobja ter odredbe sodišča.

Iznos umorjenih v Jazovki leta 2020. Vir: Ministarstvo branitelja

Med terenskimi raziskavami je svetovalno podporo ministrstvu hrvaških veteranov dajal tudi Mladen Kuka, jamar, ki je leta 1989 odkril jamo Jazovko in o njej zbiral dragocene podatke. Zanjo je prvič slišal leta 1975, vendar mu nihče ni upal povedati, kje je točno. Našel bi jo lahko le, če bi mu jo kdo pokazal iz neposredne bližine, kar pa je bilo smrtno nevarno.

Duhovnikova molitev ob iznesenih umorjenih v Jazovki leta 2020. Vir: Ministarstvo branitelja

23. avgusta 2025 so ob Jazovki slovesno pokopali umorjene iz brezna

23. avgusta 2025 so ob Jazovki pri Sošicah v Žumberku slovesno pokopali 814 umorjenih, ki so jih leta 2020 iznesli iz brezna. Vir: ssmi.hr

23. avgusta 2025, na evropski dan spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov, nacizma, fašizma in komunizma, je zagrebški nadškof Dražen Kutleša vodil spominsko mašo za umorjene v jami (breznu) Jazovka, v bližini naselja Sošice v Žumberku. Somaševali so vojaški ordinarij v Republiki Hrvaški Jure Bogdan, križevski vladika Milan Stipić, gospiško-senjski škof Marko Medo, upokojeni vojaški ordinarij Juraj Jezerinac, upokojeni križevski vladika Nikola Kekić, jastrebarski dekan in župnik Krašića, Oštrca in Gornjega Prekrižja, Ivan Vučak, ter številni drugi duhovniki.

Spominsko mašo za umorjene v jami Jazovka 23. avgusta 2025 je vodil zagrebški nadškof Dražen Kutleša. Vir: Zagrebačka nadbiskupija

Njihova žrtev se je spremeila in povzdignila v večno žrtev ljubezni

Na začetku maše je nadškof Kutleša pozdravil zbrane, še posebej potomce in sorodnike ubitih, »ki jih danes z molitvijo in spoštovanjem zaupamo Božjemu usmiljenju«. Poudaril je, da bi se lahko Jazovka, gledano z evangeljskega vidika, iz brezna smrti in groze spremenila v kraj, iz katerega še danes izvira naše upanje na mir in svobodo. Nobena žrtev ni zaman in v svojih sadovih ni omejena na določeno zgodovinsko obdobje, ker mučeništvo ni sovraštvo. Sovraštvo in mučenje sta greha mučiteljev. Čeprav je strašno sovraštvo mučiteljev te ljudi spravilo v podzemlje z namenom, da bi jih za vedno pozabili, tako kot se je zgodilo s številnimi drugimi, katerih grobovi so še vedno neznani, se je njihova žrtev spremeila in povzdignila v večno žrtev ljubezni do njihovih družin, ljudstva, Cerkve in domovine, vključno z našo generacijo in generacijami, ki prihajajo za nami.«

Spominska maša s pokopom umorjenih v jami Jazovka 23. avgusta 2025. Vir: Zagrebačka nadbiskupija

Naj grob žrtev Jazovke ne bo brezno brez upanja

Nadškof je dejal, da »iz Jazovke kot iz jame, brezna, vre upanje, da bo skozi resnico, skozi izpolnitev pravice, prišlo do obtožnice, nato do kesanja storilcev zločinov in njihovih zaščitnikov, do njihovega spreobrnjenja in s tem do ozdravitve naše družbe, ki še vedno trpi zaradi posledic delitev iz tiste dobe. Naj grob, v katerega polagamo trupla žrtev Jazovke, ne bo brezno brez upanja.«

Spominska maša s pokopom umorjenih v jami Jazovka 23. avgusta 2025. Vir: Zagrebačka nadbiskupija

Še nikoli niste slišali mojega imena, nihče ga ni zapisal na spominsko ploščo

Nadškof Kutleša je pridigo začel z besedami: »Danes vam ne govorim iz človeškega spomina, ampak iz tišine te jame. Govorim iz globin zemlje, ki je bila moj grob, a tudi z višin neba, ki so postale moj dom. Sem duša hrvaškega vojaka. Moje telo počiva tukaj že več kot sedemdeset let in še nikoli niste slišali mojega imena. Nihče ga ni zapisal na spominsko ploščo, v šoli se ga niso učili. Danes pa vam lahko po Božji volji povem svojo zgodbo. Bil sem hrvaški vojak. Nisem bil brezgrešen; nosil sem svoje slabosti in se kesal svojih grehov, a bil sem zvest Bogu, ki me je ustvaril, materi, ki me je vzgojila, in domovini, ki sem jo ljubil bolj kot lastno življenje. Moja zvestoba je bila preprosta: trdno se držati resnice in ohraniti čast.«

Spominska maša s pokopom umorjenih v jami Jazovka 23. avgusta 2025; drugi z desne Vladimir Šeks. Vir: Zagrebačka nadbiskupija

Komunizem se je rodil iz laži, živi iz laži in umrl bo zaradi laži

Nadškof Kutleša je dejal, da so se uresničile besede blaženega Alojzija Stepinca: »Komunizem se je rodil iz laži, živi iz laži in umrl bo zaradi laži.« Poudaril je, da je komunizem umrl, »vendar posledice škode, ki jo je povzročil, čutite tudi danes. Komunistični režim je dobro vedel, da se nasilje lahko prikrije le z lažmi in da se laži lahko ohranjajo le z nasiljem (prim. Solženicin). Naša smrt je nastala iz te laži in to nasilje se je hranilo z našo krvjo. Medtem ko je svet na naših tleh opazoval parade, delovne akcije in rdeče zastave, so naša telesa ležala globoko pod njimi. S skandiranjem sloganov o bratstvu in enotnosti so gradili mostove, pod katerimi so tekle reke naše krvi. Nismo bili junaki nove države. Bili smo »sovražniki«, »izdajalci«, »kamni spotike« za njihov načrt o »novem človeku« brez Boga. In Bog, ki vidi na skrivaj (prim. Mt 6,6), se je spomnil naših grobov. Ohranil je naša imena v svoji Knjigi življenja. Medtem ko so ljudje, zapeljani od zla, na naših kosteh zgradili imperij, je potrpežljivo čakal na trenutek, ko bo resnica prebila zidove tišine.«

Nadškofova blagoslovitev krst s kostmi umorjenih v Jazovki. Vir: Zagrebačka nadbiskupija

Ko seme enkrat vzklije, ga nihče ne bo mogel izpuliti

Ob spominu, da je danes evropski dan spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov, je nadškof dejal: »Tako fašizem, nacizem kot komunizem so bili zločinski sistemi, sadovi brezbožnih ideologij, ki so zaničevale Boga in teptale človeka. Vendar pa obstaja razlika. Fašizem in nacizem sta bila pred zgodovino že obsojena, njuni zločinci pa vsaj delno preganjani in kaznovani. Toda komunizem, čeprav je zahteval največ človeških življenj, naših življenj, ni bil nikoli uradno obsojen in njegovi storilci niso nikoli odgovarjali. Živa priča za to je to brezno, jama, v katero je bilo vrženih in ubitih 814 nedolžnih duš: ranjencev, civilistov in redovnic,« je dejal nadškof Kutleša in nadaljeval: »In vendar, za to ni nihče odgovarjal. Njihova kri, naša kri, s tega mesta še naprej kliče k Bogu. Ta resnica še danes gori, ker je mnogi nočejo slišati. Je pa kot seme, globoko zakopano, a ko enkrat vzklije, ga nihče ne bo mogel izpuliti.«

Pred pokopom umorjenih v Jazovki. Vir: Zagrebačka nadbiskupija

Naša domovina ne bo našla popolnega miru, dokler ne pokoplje vseh svojih mrtvih

»Odpustite, a ne pozabite nas. Saj je pozabljanje še en umor,« je pozval nadškof Kutleša in dodal: »Gradite mir, a na temeljih resnice. Kajti samo resnica osvobaja (Jn 8,32). Bodite ljudstvo, ki se ne boji pogledati v obraz svoji preteklosti, saj se tako krepi prihodnost. Naša domovina ne bo našla popolnega miru, dokler ne pokoplje vseh svojih mrtvih in dokler ne zasveti sveča spomina za vse. In vedite – mi, ki so nas želeli narediti nevidne – zdaj stojimo pred Božjim obličjem, v luči, ki nikoli ne ugasne. Mi, ki so nas vrgli v temo, zdaj hodimo v luči Jagnjeta. Mi, ki nas niso mogli zatreti z lažmi, zdaj pojemo pesem resnice. Ne bojte se teme tega sveta, kajti luč prihaja. Nekega dne se bomo vsi znašli na strani, kjer ni brezna, ni smrti, ni krivice, ampak le mir in veselje v Bogu.«

Pokop umorjenih v Jazovki. Vir: Zagrebačka nadbiskupija

Po maši je sledil slovesen pokop posmrtnih ostankov 814 tu umorjenih

Maše so se udeležili podpredsednik vlade Republike Hrvaške in minister za hrvaške veterane Tomo Medved, podpredsednik hrvaškega sabora in predsednik Komisije za ugotavljanje usode žrtev zločinov, storjenih po drugi svetovni vojni, Ivan Penava, predstavniki ministrstva in drugih političnih oblasti. 325 kovinskih krst so položili v grob že pred slovesnostjo, 16 lesenih krst pa so izpostavili med slovesnostjo. Prekrili so jih s hrvaškimi zastavami, ki so jih tik pred položitvijo krst v grob slovesno predali najbolj zaslužnim za spomin o desetinah tisočih, ki so jih komunisti umorili po vojni. Že leta 2005 so v Maclju, prav tako blizu slovenske meje, slovesno pokopali 1.163 ljudi, ki so jih pred tem izkopali iz več grobišč tam okoli. Ne takrat, ne zdaj ob Jazovki, ni bilo ne predsednika vlade, ne sabora ne države, kar je svojevrstna sramota za te ljudi in državo.

Po maši je sledil slovesen pokop posmrtnih ostankov 814 tu umorjenih in vrženih v jamo Jazovko. Govora sta imela speleolog Mladen Kuka, ki je jamo Jazovko odkril 29. januarja 1989, in minister hrvaških veteranov Tomo Medved, ki bdi nad izkopi grobišč.

Mladen Kuka s knjigo Pakao s zove Jazovka. Foto: Snježana Herek, Večernji list

Jamar Mladen Kuka je napisal knjigo Pekel se imenuje Jazovka

Jamo Jazovko in grozote komunističnega režima je januarja 1989 odkril znani karlovški jamar in alpinist Mladen Kuka, ki je tudi vodja Zmajskega stola (ZS) Karlovac, Društva bratov hrvaškega zmaja. Leta 2022 je izdal knjigo Pekel se imenuje Jazovka (Pakao se zove Jazovka). Prikazal je pot od odkritja jame oziroma množičnega grobišča do iznosa ubitih leta 2020.

Na predstavitvi knjige 18. 12. 1922 na Dunaju je dejal: »Odkar sem kot 17-letnik v gostilni v Sošicah prvič slišal za to jamo, nisem mogel verjeti, da kaj takega sploh obstaja. A mi vseeno ni dalo miru. Ljudje so se bali govoriti o tem, zato je moje raziskovanje in iskanje lokacije trajalo celih 14 let. Jamo sem odkril 22. januarja 1989, dobro zakrito z ogromno skalo. Teden dni kasneje, 29. januarja 1989, sem se spustil v to brezno. Prizor je bil srhljiv. Skladovnica lobanj in okostij. Bil sem prvi, ki je tam zmolil očenaš nad kostmi teh ljudi.

Info tabla ob cesti, blizu jame Jazovka (21. 4. 2012). Foto: Ivo Žajdela

Leta 2019 se je v Jazovko spustil z župnikom v Krašiću Ivanom Vučakom

»Po 30 letih sem se ponovno spustil v Jazovko, in to z župnikom župnije Svete Trojice v Krašiću Ivanom Vučakom. Na predvečer praznika Marijinega vnebovzetja leta 2019 je Vučak na dnu jame opravil molitveno slovesnost za vse ubite na tem zloglasnem morišču. Po tem sem se leta boril, da bi te ljudi izkopali in dostojanstveno pokopali. Šele pred dvema letoma so iz Jazovke izvlekli posmrtne ostanke 814 žrtev množičnih umorov med drugo svetovno vojno in po njej. Predvsem po zaslugi razumevanja in občutljivosti podpredsednika hrvaške vlade in ministra za hrvaške veterane Toma Medveda, ki je odredil izkop. Pri tem sem sodeloval tudi kot svetovalec ministrstva.« Kuka je dodal, da identifikacija ubitih, oziroma lobanj in kosti, zaradi stanja posmrtnih ostankov po več kot 75 letih od zločina ni bila mogoča.

Knjige ni napisana senzacionalistično, temveč na podlagi izjav dveh otrok iz dveh družin, katerih starši so preživeli po naključju.

Nova info tabla ob Jazovki. Vir: Zagrebačka nadbiskupija

Marino Erceg, »To mjesto treba postati posebno spomenpodručje!«, grobišče, Jazovka, Glas Koncila, 24. 8. 2025Marino Erceg, »Domovina ne će pronaći potpuni mir dok ne pokopa sve svoje mrtve«, grobišče, Jazovka, Glas Koncila, 31. 8. 2025

Tomislav Vuković, »Prizor koji sam ugledao ponukao me da počnem moliti!«, Mladen Kuka, Jazovka, Glas Koncila, 16. 8. 2015Ivan Tašev, Branimir Stanić, Sada mogu ponovo dobiti mir, Jazovka, iznos ubitih, Glas Koncila, 26. 7. 2020

Jazovka: sveta misa zadušnica i ukop 814 nevinih žrtava, Svjetlo riječi, 1. 9. 2025

Sošice, pogled proti cerkvi, iz smeri grobišča oz. jame Jazovka (21. 4. 2012). Foto: Ivo Žajdela

Ksenija Begović, Mladen Kuka prije trideset godina otkrio je jamu Jazovku, Karlovacki.hr, 19. 1. 2019 (v wordu)Završena ekshumacija iz jame Jazovka, Branitelji.gov, 21. 7. 2020 (v wordu)

Nakon 75 godina ekshumirano 800 žrtava iz jame Jazovke, Večernji list, 21. 7. 2020 (v wordu)Poznati speleolog prije 31 godina otkrio je masovnu grobnicu, Mladen Kuka, Jazovka, Jutarnji list, 26. 7. 2020 (v wordu)

Ivona B, Poznati speleolog: Kada sam 1989. godine otkrio jamu Jazovku nisam si mogao objasniti dvije stvari, Mladen Kuka, Kamenjar.com, 27. 7. 2020 (v wordu)Jazovka, saborsko.net (v wordu)

Cerkvi v Sošicah (21. 4. 2012). Foto: Ivo Žajdela

Goran Majetić, Lubanje brojili speleolozi, a političari se razmetali, Jazovka, Mladen Kuka, Večernji list, 30. 10. 1999Tomislav Vuković, O žrtvama bez trgovanja i političkih interesa, Jazovka, Glas Koncila, 5. 7. 2009

D. K., Križni put oko Jazovke, Jastrebarsko–Krašić, Glas Koncila, 21. 3. 2010V. N., Mržnja se ne može prevladati mržnjom, Jazovka, Glas Koncila, 4. 7. 2010

Stipan Bunjevac, »Zašto na ovo stratište nitko od vlasti još nije došao?«, Jazovka, Glas Koncila, 30. 6. 2013Stipan Bunjevac, »Još smo u vremenu prikrivanja zločina«, Jazovka, Glas Koncila, 28. 6. 2020

ŽV, Apostolski nuncij molio za žrtve jame Jazovke, Glas Koncila, 29. 8. 2021Marino Erceg, »Nepravedni zaborav nema ni kršćanskoga ni ljudskoga dostojanstva«, Jazovka, Glas Koncila, 10. 7. 2022

Marino Erceg, Kod Biokova otkrivena partizanska stratišta, Biokovo, jama Medviđa, Široki Brijeg, Glas Koncila, 19. 4. 2026

Skica grobišča v jami Jazovka (21. 4. 2012). Foto: Ivo Žajdela

1/18