Od kod pobuda za predlog zakona in zakaj njegova vložitev takoj na začetku sedanjega sklica državnega zbora? Ali ste predlog uskladili s svojci žrtev oz. ustanovami, ki jih predstavljajo?

Ohranjanje zgodovinskega spomina in resnice je edina pot do pomiritve in sprave med narodi. Čeprav Slovenci na dogajanje med drugo svetovno vojno in na obdobje po njenem koncu ne gledamo povsem enako, pa je nadvse pomembno, da smo enotni glede vrednot, ki so skupne in vsesplošne. Mednje sodijo nedotakljivost človekovega življenja, pravica do groba in pieteten spomin na pokojne. Prepričani smo, da je po enainosemdesetih letih zanikanja zločinov komunističnega nasilja dozorel čas, da tudi v Sloveniji izpolnimo našo civilizacijsko dolžnost in žrtve komunističnih pobojev resnično dostojno pokopljemo.

Sodelovali smo z Novo Slovensko zavezo in dr. Mitjo Ferencem, članom vladne Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč.

O končni lokaciji pokopa doslej vsebinska razprava ni bila mogoča. Ob zavedanju, da gre za temeljno civilizacijsko dolžnost, smo predlagatelji zakona izkazali voljo, da to vprašanje čim prej uredimo s posebnim zakonom. Pri tem smo sodelovali z Novo Slovensko zavezo in dr. Mitjo Ferencem, članom vladne Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč.

Katere so ključne točke predlaganega zakona?

Predlagani zakon določa posebno ureditev prenosa posmrtnih ostankov vseh še nepokopanih slovenskih in tujih žrtev vseh vojn in revolucije. Posmrtni ostanki se pietetno in trajno pokopljejo na pokopališču Žale v Mestni občini Ljubljana. Del pokopališča, na katerem bodo pokopane žrtve, bo razglašen za kulturni spomenik državnega pomena.

Vlada Republike Slovenije je 12. maja 2022 sprejela sklep, da se razglasi nacionalni spominski dan na žrtve komunističnega nasilja, ki se vsako leto obeležuje 17. maja. Potem ko je Golobova vlada že po enem letu ukinila spominski dan, vloženi zakon ponovno določa 17. maj za nacionalni spominski dan na žrtve komunističnega nasilja. Dejstvo je, da so žrtve drugih totalitarnih režimov v slovenskem in evropskem prostoru že deležne uradnega spomina in obeleževanja, medtem ko spomin na žrtve komunizma v javni zavesti Slovencev še ni navzoč.

Z zakonom določamo tudi dolžnost odvzema bioloških vzorcev za genetske analize identifikacije žrtev v primeru odkritja prikritega vojnega grobišča in ob izkopu posmrtnih ostankov.

Predlog izrecno določa, da morajo Policija, državno tožilstvo oziroma preiskovalni sodnik ob odkritju posmrtnih ostankov v vojnem grobišču ravnati po zakonu, ki ureja kazenski postopek. To pomeni, da se bo ugotavljala kazenska odgovornost, česar veljavni Zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev ne omogoča, saj množične in sistematične vojne zločine izvzema iz sistema kazenskega prava.

Z zakonom določamo tudi dolžnost odvzema bioloških vzorcev za genetske analize identifikacije žrtev v primeru odkritja prikritega vojnega grobišča in ob izkopu posmrtnih ostankov. Predvidena je trajna hramba vzorcev, kar omogoča njihovo ponovno uporabo v prihodnosti, če se pojavijo nove znanstvene metode ali izboljšane analitične možnosti.

Pokop na Žalah bi pomenil simbolno, moralno in etično dejanje, ki potrjuje naše zavedanje in spoštovanje do vseh, ki so bili po vojni umorjeni.

Omenjate Žale. Kako v tej luči presojate besedovanje ljubljanskega župana, ki se je te dni znova zaklinjal, da tam ne bo dopustil pokopnega mesta za žrtve, izkopane iz prikritih morišč in grobišč?

Svojci žrtev in civilna družba so večkrat izrazili željo, da bi bilo pokopno mesto v Ljubljani, glavnem mestu vseh Slovencev. Pokop na Žalah bi pomenil simbolno, moralno in etično dejanje, ki potrjuje naše zavedanje in spoštovanje do vseh, ki so bili po vojni umorjeni. Na ljubljanskem pokopališču so pokopani tudi nemški in italijanski vojaki in prav je, da je to tudi mesto pokopa in spomina za žrtve komunizma.

Na predlagatelje zakona tudi sicer iz krogov dosedanjih oblastnikov leti očitek, da s svojo potezo »razdvajate« ljudi in da v javni prostor vsiljujete t. i. »ideološke teme«. Vaš odgovor?

Vajeni smo že, da odhajajoča koalicija vse naše predloge, povezane z obsodbo komunističnega nasilja in pietetnim pokopom žrtev, označuje kot ideološki boj. Ne gre za ideologijo, gre za spoštovanje vseobčih civilizacijski vrednot.

Ali bo zadeva kmalu izvedljiva?

Če v postopku sprejemanja zakona v državnem zboru ne bo zapletov, bi bil zakon lahko kmalu uveljavljen.

Sprava med živimi je najtežja, pa vendar je mogoča, če si zanjo vsi prizadevamo.

Kakšno je vaše osebno sporočilo ob letošnjem 17. maju, sicer še vedno neuradnem dnevu spomina na žrtve komunizma?

Nacionalni spominski dan na žrtve komunističnega nasilja pomeni zavedanje, da se moramo Slovenci soočiti s svojo polpreteklo zgodovino. Vse evropske države, ki so doživele podobne vojne in povojne zločine zoper človečnost, so svojo civilizacijsko dolžnost opravile in obsodile zločine komunističnega režima. V Sloveniji do sedaj tega še nismo zmogli. Iskreno si želim, da si podamo roke in prenehamo z medsebojnimi obtoževanji, izključevanji in instrumentaliziranjem zgodovine. Spoštujmo drugače misleče. Odpustimo drug drugemu. Sprava med živimi je najtežja, pa vendar je mogoča, če si zanjo vsi prizadevamo.

Pogovor je bil najprej objavljen v 21. številki tednika Družina.