Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Janko Pirc: »Povzetek mojih dolgoletnih iskanj«

Za vas piše:
Ivo Žajdela
Objava: 15. 04. 2021 / 09:26
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 18.04.2021 / 13:25
Ustavi predvajanje Nalaganje
Janko Pirc: »Povzetek mojih dolgoletnih iskanj«

Janko Pirc: »Povzetek mojih dolgoletnih iskanj«

Magister teologije Janko Jožef Pirc je v začetku marca prejel Tomaževo nagrado.

Mag. Janko Jožef Pirc. FOTO: Ivo Žajdela.


Janko Pirc je odraščal v vernem okolju. Mladost je preživel v okolici Kranja, srednjo šolo pa je obiskoval na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani.

Tri leta je študiral na Teološki fakulteti v Ljubljani, dve leti pa teologijo (dodiplomski študij) v Rimu na papeški univerzi Gregoriana, kjer je leta 2009 opravil diplomo oziroma bakalavreat. Naučil se je več jezikov ter dobil dobro osnovo za nadaljnje delo in študij.

Kakšno leto po zaključku študija se je na nekem romanju novomeške škofije srečal s škofom Glavanom, ki ga je nekoliko poznal že iz časa študija. Takrat ga je kot laičnega teologa povabil v Novo mesto za službo škofijskega tajnika. Skoraj devet let je preživel v Novem mestu, na kar ima lepe spomine.

»Delo je bilo zelo pestro in razgibano, od slovesnosti do pisarniškega dela in stikov z mediji, pa še kaj bi se našlo, saj je tajnik pogosto prvi naslov za razna vprašanja. Po devetih letih sem čutil, da potrebujem spremembo.«

Povzetek iskanj

V tem času se je odločil, da dopolni študij. »Prvi zunanji razlog za to je bil, da sem želel nadoknaditi razliko, ki je nastala med mojo staro diplomo iz Rima in novim magistrskim naslovom, ki je bil uveden z bolonjsko reformo. Drugi, notranji razlog pa je bil, da sem si želel izdelati tehtno zaključno nalogo in poiskati odgovore na nekatera vprašanja, ki so dolgo tlela v meni in na katera pred desetimi leti še nisem znal dovolj jasno odgovoriti. Zato mi naloga osebno pomeni več kot le šolsko nalogo, ki se jo sestavi, odda in pozabi. Zame je nekakšen povzetek mojih dolgih iskanj. Teh deset let tihega premora, ko sem bil vpet v življenje Cerkve in v teologijo v praksi, je bilo ravno prav, da so v meni dozoreli odgovori na ključna vprašanja.«


»Ravno velikonočna izkušnja je Jezusove učence preoblikovala v pogumne pričevalce vere.« FOTO: Tatjana Splichal.

Doda, da gre predvsem za vprašanja o bistvu in jedru krščanstva. Kaj kristjani verujemo? Okoli katerega središča se povezujejo teološke vsebine? Kakšna hierarhija vlada med vsebinami vere? Kaj pomeni izraz »velikonočni kristjani«? Kakšno mesto imajo v našem življenju preizkušnje, trpljenje in veselje? Kakšna je povezava med Jezusovim življenjem, smrtjo in vstajenjem? Zakaj v Evropi doživljamo krizo vere? Ali kristjani še znamo živeti iz vere? Zakaj je krščanstvo bolj univerzalno od drugih verstev?

»Na videz so to preprosta vprašanja. A kdor si jih zares zastavi v globini, vidi, da odgovori niso tako samoumevni, kot se morda zdi na prvi pogled.«

Jezus in velika noč

In kje naj človek išče odgovore, če ne pri začetku vsega, se pravi pri Jezusu Kristusu in v njegovi veliki noči.

»Ravno velikonočna izkušnja je Jezusove učence preoblikovala iz preprostih vsakdanjih oseb v pogumne pričevalce vere. Poročilo o Jezusovi smrti in vstajenju je osnovna kerigma krščanstva, zato je treba pri njej iskati tudi odgovore na vprašanja. Če resno vzamemo Jezusov velikonočni prehod iz zemeljskega življenja v poveličano življenje, to radikalno spremeni naše dojemanje sveta.«

Cerkev in laiki

Tomaževe nagrade se je razveselil. Predvsem mu pomeni potrditev tega, da so profesorji prepoznali njegovo nalogo kot dobro in da je vloženi trud obrodil sadove. Še najbolj bo vesel, če bo vsebina naloge koristila še komu, ki jo bo prebral.

Zadnje pol leta pri Slovenski škofovski konferenci opravlja delo koordinatorja različnih delovnih teles, komisij in odborov, ki pokrivajo različna področja. Njegova zadolžitev je povezovanje, spodbujanje in čim bolj učinkovito prenašanje informacij.

»Po vseh teh letih v službi slovenske Cerkve lahko rečem, da dobri laični sodelavci lahko veliko pripomorejo k njenemu uspešnemu delovanju. Laiki ne bodo nikoli nadomestili duhovnikove službe, lahko pa duhovnike močno razbremenijo. Želim si, da bi bilo v prihodnje vedno več odgovornih laičnih sodelavcev in da bi s primernimi programi poskrbeli za njihovo dobro vzgojo in pripravo na tovrstno službo.«


Prispevek je bil v celoti objavljen v novi številki tednika Družina (16/2021).

Preberite še:
- Pogovor z novomeškim škofom Andrejem Glavanom
- Gostoljubnost in jasna vizija
- Vsak od nas je nepogrešljiv

Kupi v trgovini

Življenjske težave
Drugi priročniki
4,00€
Nalaganje
Nazaj na vrh