Vatikanska apostolska knjižnica je predstavila novo fazo digitalizacije svojih rokopisov. V Vatikanu so minuli četrtek podpisali dogovor z japonskim podjetjem NTT Data, ki bo v prihodnjih štirih letih digitaliziralo 3.000 rokopisov na okoli poldrugem milijonu strani, jih shranilo in omogočilo njihovo dostopnost na svetovnem spletu. Projekt bodo izvajali v sodelovanju z drugimi ustanovami, s pomočjo katerih Vatikan zadnja štiri leta shranjuje svoje dokumente v elektronski obliki, da bi jih kar največ ohranili za zanamce, kot je na tiskovni konferenci pojasnil cerkveni bibliotekar, nadškof Jean-Louis Brugues.

Dolgoročno želi Vatikanska knjižnica v digitalni obliki shraniti vseh 82.000 rokopisov na 40 milijonih strani, je dodal prefekt knjižnice, Cesare Pasini.

Omenjeno japonsko podjetje bo s posebej izurjenim osebjem pod nadzorom Vatikanske knjižnice izbrane rokopise pripravilo za spletno uporabo, je na tiskovni konferenci poudaril predsednik podjeta NTT Data Toshio Iwamoto. Dela bodo izvajali na območju knjižnice, saj dokumenti ne smejo zapustiti svojih prostorov. Z najsodobnejšo tehnologijo želijo prispevati k ohranitvi zgodovinske dediščine in jo napraviti čim dostopnejšo za vse raziskovalce. 3.000 dokumentov izhaja še iz časov predkolumbovske Amerike, povezani so z Daljnim Vzhodom, s Kitajsko in z Japonsko, predstavljajo pa vse kulture in jezike, ki so vplivale na razvoj evropske kulture, je še dodal Brugues.

Dogovor je bil podpisan v Sikstinskem salonu Vatikanskih muzejev, prvem sedežu Vatikanske knjižnice. Pred podpisom so najbolje usposobljeni predstavniki podjetja leto dni že raziskovali delovno področje, obe strani pa sta poudarili, da bi sodelovanje po štirih letih lahko nadaljevali.

Vatikanska apostolska knjižnica je nastala sredi 18. stoletja v času pontifikata papeža Nikolaja V. Od vsega začetka ohranja odprtost za vse, kar je lepega, dobrega, plemenitega in dostojnega ustvarilo človeštvo skozi stoletja, v čemer se vidi njena »katoliška«, torej vesoljna narava. V tem duhu je skozi čas zbrala najplemenitejše sadove človeške miselnosti in kulture, od antike do srednjega veka, od moderne dobe do 20. stoletja. Od tukaj prihaja živi duh univerzalnosti: univerzalnosti vedenja in univerzalnosti sodelovanja z ustanovami z vseh koncev sveta.

Vir: Kathpress / RV

Foto: RV