Ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik, ki na Fakulteti za poslovne vede bodoče Katoliške univerze predava predmet Filozofija in religija, je bil povabljen na japonski univerzi Sophia (japonsko Yotsuya) in Tsuda. Škofovo študijsko potovanje na Japonsko je trajalo od 17. do 27. novembra 2010 in je poleg predavanj vključevalo tudi pogovore o medsebojnem sodelovanju, izmenjavi študentov in dogovore o gostujočih profesorjih na Fakulteti za poslovne vede Katoliškega inštituta v Ljubljani. Srečal se je z vodstvi obeh omenjenih univerz in nekaterimi drugimi predsedniki visokošolskih ustanov ter s tokijskim nadškofom metropolitom Petrom Takeo Okada.

1. Predavanje na Sophia University in Tsuda University

V predavanju na Sophia University, ki se ga je udeležilo veliko študentov in profesorjev, je škof Jamnik govoril o sodobnih etičnih vprašanjih v Evropi, multikulturnosti in dialogu znotraj kultur in različnih religij. Multikulturna družba, v kateri živimo, pomeni nov izziv za Evropo, pa tudi širše, za dialog v svetu globalizacije ter dialog med različnimi kulturami in religijami po vsem svetu. Tu je prav posebnega pomena, da najprej spoštujemo in čim bolje poznamo svojo kulturo, jezik, zgodovino, tradicijo in vero iz katere rastemo, kar je osnova za dialog in medsebojno spoštovanje. Nujno potrebno je presegati zgolj pragmatični in ekonomski pogled na drugega, saj ta onemogoča pravi dialog. Prav tako je nevarnost za pravi dialog kakršnakoli oblika ekskluzivizma in fundamentalizma, ker oba zanikata enkratnost drugega in spoštovanje njegove lastne identitete. Sodobni demokratični poudarek na svobodi pomeni, da iz svoje svobode ne smemo omejevati in izključevati drugega.

Po pregledu sodobnih etičnih vprašanj, sodobnemu etičnem relativizmu in vedno bolj impulzivni in proceduralni etiki, so se v pogovoru s študenti in profesorji na obeh univerzah strinjali, da je nujno potrebno oblikovati nek svetovni etos, ki vključuje spoštovanje temeljnih vrednot, mimo katerih ni mogoče iti, če hočemo preživeti v sodobni ideologiji liberalizma, ki se v azijskem svetu, predvsem na Japonskem, javlja v specifični obliki.

Člani univerz Sophia University in Tsuda University ter vodstva drugih univerz so poudarili, da v svoj kurikulum poskušajo vključiti temeljne etične principe ne glede na to, za katero študijsko smer gre. V pogovoru so tako študentje kot profesorji pokazali zelo dobro poznavanje tako evropskih kot tudi slovenskih razmer, še posebej od kar je ta predsedovala Evropski uniji. Predstavili so azijska stališča, ki so za Evropejca lahko zanimiva in se od njih lahko marsičesa naučimo.

2. Ali že lahko govorimo o post-sekularni družbi (verske skupnosti prispevajo k skupnemu dobremu družbe)?

Predvsem je bil zanimiv poudarek, ki so ga dali domači profesorji in se je v vprašanjih večkrat ponovil, da danes v svetu lahko že govorimo o post-sekularni družbi, kar pomeni, da vedno bolj raste zanimanje za versko življenje in pomen vere za skupno dobro družbe. Sekularizem (odsotnost Boga v vsakdanjem življenju) je sicer tipično evropski pojav, ki izhaja iz razsvetljenske miselnosti.

Preko globalizacije je sekularizem v manjši meri dosegel tudi Azijo, predvsem Japonsko, toda v drugačni obliki. Na Japonskem, kjer je samo slab odstotek katoličanov, prevladujejo budisti, šintoisti, konfucionisti in pripadniki drugih religij, država ne nasprotuje religijam, ampak ima do njih bolj ignorantski odnos. Družbeno življenje poteka v svoji avtonomni obliki, verovanje pa je nekaj, kar se dogaja v zasebnem življenju. Ta pojav je mogoče opaziti predvsem na Japonskem, ne pa v večini drugih azijskih deželah (izjema je Kitajska, kjer je položaj specifičen), zelo podoben tistemu, kar se dogaja na Zahodu. Želja sodobne družbe je potisniti verovanje v zasebnost, verske skupnosti naj ostanejo v svojem getu in naj se ne vključujejo v družbeno dogajanje kot subjekti civilne družbe, ki morajo spregovoriti predvsem takrat, ko gre za etična vprašanja.

Profesorji, ki imajo več izkušenj na področju verskega in etičnega dogajanja v azijskem, pa tudi v globalnem svetu, so opozorili, da gre v zadnjih letih za zelo zanimiv premik in novo dogajanje: grobi sekularizem je presežen in je že dosegel svoje dno. Pojavlja se vedno večje zanimanje za verska vprašanja in krščanstvo doživlja novo obdobje. Posebej v nekaterih azijskih deželah število kristjanov in duhovnih poklicev raste, kar je najbolj opazno v Vietnamu, na Filipinih, v Južni Koreji, v Indoneziji, na Tajvanu, v Indiji … Ko je bil predsednik kitajske vlade na obisku na Japonskem, je prosil za obisk jezuitske Sophia University, kjer se je srečal s profesorji in študenti. Kitajska se počasi, toda zelo vztrajno in vedno bolj odpira krščanstvu. Eden od profesorjev na Sophia University, ki predava kitajsko zgodovino, je poudaril, da v zadnjih letih krščanstvo na Kitajskem zelo hitro raste in da so v zadnjem letu z državno podporo na Kitajskem natisnili 19 milijonov izvodov Svetih pisem. Vlada namreč tudi odkrito priznava, da krščanstvo tako kot druge vere, pozitivno vplivajo na odnose med ljudmi, in da zagotavljajo spoštovanje temeljnih vrednot, ki so pogoj za razvoj družbe. Zavest, da Kitajska s številom svojih prebivalcev predstavlja več kot petino svetovne populacije pomeni, da v svetu nastaja povsem nova konstelacija v odnosu ZDA in Evrope do Azije. Odnosi se ne spreminjajo samo na gospodarski in politični ravni, ampak tudi na ravni veroizpovedi, posebej tudi kar zadeva prihodnost krščanstva.

3. Ali bodo misijonarji iz Azije na novo evangelizirali Evropo?

V svetu dokaj hitro nastaja povsem nova situacija, saj je zanimanje za duhovna vprašanja vse večje (v iskanjih nastaja veliko sekt, samo na Japonskem jih je registriranih okrog 250) in zdi se, da je grobi empiristični ter pozitivistični pogled na svet presežen. Ob tem je potrebno poudariti, da je položaj na Japonskem bistveno drugačen od drugih azijskih držav. Neprestana želja po ekonomskem uspehu je povzročila individualizem, ki je v veliki meri razvrednotil družino (moški v večini delajo od jutra do poznega večera), mladi so prepuščeni samim sebi, kar predvsem med mladimi pripomore k velikemu številu samomorov.

Opisani položaj je v večini drugih azijskih držav povsem drugačen, ker družina, medsebojni odnosi, skupnost in verovanje dobiva vse bolj pomembno mesto. Število duhovnih poklicev v nekaterih azijskih deželah hitro raste in prav v tem kontekstu ima Azija pomembno vlogo. Profesor, rojen v Španiji, ki že 60 let kot misijonar živi na Japonskem, je izrazil zanimivo in izzivalno misel, ki se na svoj način že uresničuje: sedaj je prišel čas, da bo Katoliška Cerkev v Aziji na novo evangelizirala Evropo. Misijonarji iz azijskih dežel bodo prihajali v Evropo in ZDA. Hiter pogled na pastoralo v Evropi in ZDA pokaže, da duhovniki iz azijskih dežel že vodijo številne župnije v Evropi in ZDA, zato lahko mirno ugotovimo, da se to že dogaja.

4. Sodelovanje Katoliškega inštituta z univerzami na Japonskem in drugimi univerzami v Aziji

V različnih pogovorih s študenti, profesorji in vodstvi univerz, posebej predsednikom Sophia University prof. dr. Yoshiaki Ishizawa in podpredsednikom prof. dr. Jean Claudom so prišli do skupnega spoznanja, da je sodelovanje med univerzami v času globalizacije nujno potrebno, če hočemo pri študentih odpirati širši pogled na svet in spodbujati njihovo ustvarjalno misel. Tako so se dogovorili, da bo prihodnje akademsko leto eden od študentov Fakultete za poslovne vede lahko odšel na Japonsko, s Sophia University pa bo v Slovenijo prišel študent z Japonske. Sodelovanje s Sophia University bo Fakulteta za poslovne vede okrepila prihodnjo pomlad, ko bo v Ljubljani predaval podpredsednik Sophia University, ki je odgovoren za mednarodne stike in bo spregovoril o odnosih Evropa – Azija pod različnimi vidiki. Avgusta 2011 bo na Sophia University v Tokiu srečanje predsednikov azijskih katoliških univerz, na katerem bo predaval tudi škof Jamnik.

5. Sprejem pri tokijskem nadškofu Petru Takeu Okadi

Škof Jamnik se je v petek, 26. novembra 2010, srečal s tokijskim nadškofom metropolitom msgr. Takeo Okada, ki je tudi podpredsednik Japonske škofovske konference. V daljšem pogovoru je predstavil stanje katoliške Cerkve na Japonskem in njen položaj v azijskih deželah. Poslanstvo Cerkve je na Japonskem v zelo specifičnih razmerah, ki so bistveno drugačne od večine drugih azijskih držav, kjer je poslanstvo Cerkve predvsem v tem, da poskuša ohranjati temeljne vrednote, kot so dostojanstvo človeka, pomen skupnosti in družine, skrb za socialno področje itd.

Velika želja po gospodarskem uspehu je namreč vrednote, iz katerih japonska družba živi še danes, postavila pod vprašaj in so močno ogrožene. Nadškof Okada je pokazal tudi veliko zanimanje za položaj Cerkve v Evropi in Sloveniji. Podobnost položaja Cerkve na Japonskem in v Evropi je predvsem v tem, da skuša družba vernike potisniti v nekakšen geto, pri čemer naj bi verovanje ostalo za cerkvenimi zidovi kot nekaj, kar je zasebno. Nadškof Okada je poudaril, da je kljub tovrstni drži na Japonskem Sveto pismo ena od najbolj prodajanih in branih knjig. V drugih azijskih držav so verske skupnosti večinoma pozitivno sprejete in dejavno sooblikujejo družbeno življenje v prizadevanju za skupno dobro. Podoben pojav je mogoče zaznati tudi širše po svetu, kar prinaša veliko upanja. Nadškof je potrdil, da število kristjanov v pretežnem delu azijskih držav narašča, izpostavil pa je Kitajsko, kjer je še posebej v zadnjih letih mogoče ugotoviti hitro naraščanje krščanskih skupnosti.

6. Kristjani – od odzivanja k viziji

Svet postaja vse manjši, trenutek v katerem živimo, je naša priložnost za medsebojno sodelovanje in obogatitev. Z globalizacijo raste tudi naša odgovornost in smo postavljeni pred mnoge izzive. Samo če presežemo ozko gledanje in prisluhnemo različnim pogledom v svetu multikulturnosti, bomo od zgolj odzivanja na sedanje razmere in godrnjanjem nad težkimi časi mogli kristjani, s poznavanjem in krepitvijo lastne identitete, ki vodi v dialoško pričevanje za Kristusa, odpirati nove vizije in dobrohotno spregovoriti o razlogih za naše upanje!

Poročilo, ki ga objavljamo s posredovanjem Tiskovnega urada SŠK, je pripravil ljubljanski pomožni škof in profesor na Fakulteti za poslovne vede msgr. dr. Anton Jamnik.

Na fotografiji: Srečanje z vodstvom Sophia University