Sirsko mesto Homs je bilo nekdaj priljubljen turistični cilj, danes pa je četrtina mesta še vedno v ruševinah. Kljub uničenju pa obstajajo znamenja sprave in otroci »še niso izgubili smeha«, je v prispevku za nemške medije zapisal jezuit p. Ziad Hilal, ki od začetka vojne v Siriji leta 2011 usklajuje človekoljubne akcije, predvsem v Homsu, kjer je ustanovil »Pedagoško središče za vzgojo otrok za mir in spravo«. Nekdanji direktor Jezuitske službe za begunce navzočnost jezuitov v uničenem sirskem mestu opisuje kot »znamenje, da se bo mir nekega dne vrnil, in da si za to vsi prizadevamo po najboljših močeh«.

Vojna sicer še ni končana, pojasnjuje p. Hilal, »toda ne smemo izgubljati časa, že zdaj moramo živeti čudež sprave in prihodnosti«. Kot še piše, je treba »brez obotavljanja najti še tako droben žarek prijateljstva med sosedi«. Jezuiti ostajajo v Homsu, »da se mirno upirajo«. Kot primere p. Hilal navaja redovnice in redovnike, ki kljub starosti še vedno pomagajo pri razdeljevanju hrane, zdravil ali oblačil.

»Trda stvarnost vojne« najbolj prizadene otroke; v mestu še vedno »žvižgajo krogle, nenehno raznaša bombe in med ljudmi je navzoč globok strah«. Kljub temu pa tudi sredi »peklenske vojne« obstaja nekaj »čudovitega in pozitivnega«, meni jezuitski pater, saj »otroci ohranjajo svojo prikupno šaljivost«. »Čudeži so vsepovsod, vendar niso vsiljivi,« piše p. Hilal.

P. Ziad Hilal je pred kratkim izdal novo knjigo z naslovom »Homs, l'esperance obstinee« (»Homs, neuničljivo upanje«); njegova dela so na voljo v francoskem jeziku.