Foto: splet

Jezuitski red v Evropi je Evropsko zvezo in njene države članice spodbudil, naj premagajo »bivanjsko ogroženost«, ki izhaja iz trenutnega pomanjkanja mednarodne solidarnosti zaradi epidemije koronavirusa. Med epidemijo je treba spodbujati iskreno »etično in družbeno solidarnost«, so v skupni izjavi, ki so jo ob koncu tedna predstavili v Bruslju, zapisali vodje 20 evropskih jezuitskih provinc. Ob 75. obletnici konca druge svetovne vojne in 70. obletnici Schumanove deklaracije poudarjajo: »Ta čas moramo izkoristiti za pripravo korenitih sprememb.« Jezuiti izrecno pozivajo k razmisleku o gospodarskih, družbenih in okoljskih vprašanjih.

»Zdaj moramo izkoristiti čas za pripravo korenitih sprememb,« pojasnjujejo predstojniki jezuitskih provinc. Epidemija koronavirusa je okrepila zavest povezanosti vseh narodov v Evropi. »Zanimivo je, kako ljudje ravno v obdobju praznih cerkva na novo odkrijejo krščansko sporočilo solidarnosti,« je zapisano v izjavi. Ta zavest je tudi gonilna sila sprememb: »Pomagati ljudem, da rastejo v moralni kreposti solidarnosti, je del poslanstva Cerkve.«

Premisliti je treba tudi o trenutnem modelu globalizacije. »V teh tednih smo se naučili, da na bolnem planetu ne moremo živeti zdravi,« pišejo jezuitski predstojniki. Potrebujemo »učinkovito solidarnost« do ubogih, okolja in prihodnjih rodov. Vizija papeža Frančiška o »celostnem okoljevarstvu« zahteva prav takšno solidarnost, spominjajo jezuiti. Posledice epidemije »ne smejo voditi v razvodenelost evropskih prizadevanj v tej smeri, temveč k okrepitvi prizadevanj«.

Doživeli smo tudi, kako zahtevna je skupna evropska solidarnost v praksi, je še zapisano v izjavi. Na začetku koronakrize je primanjkovalo solidarnosti z Italijo in Španijo. Na srečo je Evropska zveza najprej našla pot nazaj k dejavni solidarnosti. Srednjeročno bo naš izziv v tem, da se čim bolje izognemo gospodarskim in družbenim posledicam epidemije. »To bo neizogibno pomenilo določeno prerazporeditev bogastva iz premožnejših v revnejše države,« menijo jezuiti.

Jezuitski red si prizadeva tudi za odpis dolgov revnejšim državam ter več človekoljubne pomoči in razvojnega sodelovanja. Namesto za potrebe vojske bi morali denar po njihovem mnenju nameniti za zdravstvo in socialo ter za begunce in azilante.