Podpisovanje dokumemta o človeškem bratstvu FOTO: Vatican Media

Znani rabin David Rosen,ena ključnih osebnosti medverskega dialoga, je predlagal, da bi se tudi judovstvo s podpisom pridružilo Dokumentu o človeškem bratstvu, ki sta ga februarja 2019 v Abu Dabiju podpisala papež Frančišek in veliki imam sunitske univerze Al-Azhar, Ahmad al-Tayyeb. Rabin Rosen si želi razširitev dokumenta na judovstvo, »kajti trenutno je človeško bratstvo uradno zgolj pobuda med kristjani in muslimani,« kot je Rosen po navedbah spletnega portala Vatican News povedal za rimsko agencijo AsiaNews.

Rabin Rosen je v pogovoru za omenjeno agencijo izrekel pohvalo nedavnemu papeževemu obisku v Iraku in dejal, da je »lepo, ker sveti oče nadaljuje pot, ki jo je začel v Abu Dabiju«. Tako papež kot iraški predsednik Barham Salih sta v svojih nagovorih v Bagdadu omenila judovstvo. Zato si rabin zdaj želi, da bi dokument iz Abu Dabija razširili tudi na judovsko vero.

Nevarnost, da bo izjava o bratstvu razumljena napačno

Ravno za islamski svet bi bila navzočnost judovstva na obzorju omenjenega dokumenta izjemno pomenljiva. »Dokler tega ne dosežemo, bo izjava o bratstvu ostala izpostavljena nevarnosti, da si jo bodo nekateri ljudje razlagali napačno,« je prepričan rabin Rosen, ki je direktor za medverska vprašanja pri ameriški nevladni organizaciji Ameriški judovski odbor (American Jewish Committee/AJC) in član vodstvenega telesa mednarodnega dialoškega središča KAICIID.

Politične ravni papeževega obiska v Iraku so bile po rabinovem mnenju predvidene že vnaprej, Rosen pa malce dvomi, da so »tiste, ki se v zadnjih letih niso zanimali za navzočnost kristjanov v Iraku in na Bližnjem vzhodu ali so ji celo nasprotovali, papeževe besede uspele prepričati«.

Zapleteno ozadje medverskega dialoga: spori znotraj posameznih skupnosti

V luči notranje muslimanskih sporov med suniti in šiiti, pa tudi tekmovalnosti znotraj šiitske skupnosti Rosen ponazarja zapleteno ozadje medverskega dialoga: »Napetosti in spori obstajajo ne le med religijami, temveč tudi znotraj posamezne skupnosti. To so razhajanja med tistimi, ki so svoj razum in srce odprli za srečanje z drugimi, ter tistimi, ki so se zaprli sami vase.«

Rabin Rosen dvomi tudi v morebitno spravo z Iranom zaradi ponujene roke papeža Frančiška v smeri šiitskega islama; Frančišek je v Iraku v Nadžafu obiskal šiitskega velikega ajatolo Alija al-Sistanija. V šiitskem svetu je al-Sistani osebnost, »ki jo človek rad sreča«, drugi pa niso te vrste. Zato je »pomembno, da je šel papež v Irak, da jim ponudi svojo roko,« je prepričan rabin.

Frančiškov prijatelj rabin Skorka si je tudi želel obiskati Irak

Argentinski rabin Abraham Skorka, ki je tudi zaupen prijatelj papeža Frančiška, pa je v pogovoru za medije zaupal, da si je skupaj s papežem tudi sam želel obiskati Irak. Tak dogodek bi se mu zdel »izjemno pomemben« in morda se bo »z blagoslovom Vsemogočnega podobna priložnost ponudila tudi v prihodnosti«.

Skorka velja za tesnega Frančiškovega prijatelja. Iz pogovorov obeh argentinskih cerkvenih dostojanstvenikov je leta 2010 nastala knjiga z naslovom »O nebesih in zemlji«, ki je postala prodajna uspešnica. Leta 2014 je rabin Skorka papeža spremljal med njegovim obiskom v Sveti deželi. Poleg je bil tudi med papeževim obiskom v Egiptu leta 2017 in v Združenih arabskih emiratih leta 2019.


Medversko srečanje v Uru FOTO: Vatican Media

Kritika medverskega srečanja v Iraku

Medversko srečanje s papežem Frančiškom v iraškem mestu Ur minuli konec tedna je bilo deležno določenih kritik, ker na simbolnem dogodku ni bilo poleg judov kot pomembnih predstavnikov abrahamskih religij. Ur velja za domovino svetopisemskega očaka Abrahama, ki je enako pomemben za jude, kristjane in muslimane.

Po podatkih iraških prirediteljev papeževega obiska so bili judovski predstavniki na srečanje povabljeni, vendar so povabilo odklonili. Natančno ozadje njihove odločitve ni znano. Število judov v Iraku je zelo nizko: po nekaterih ocenah v tej bližnjevzhodni državi živi le nekaj deset judovskih družin.