Drugi zvezek znanstvene revije za ekumensko teologijo in medreligijski dialog Edinost in dialog za leto 2020 je namenjen temi Judovsko-krščanski viri in razsežnosti dialoga.



Peter Naglič, romanje Slovencev v Jeruzalem leta 1910


V drugi številki je revija Edinost in dialog (Teološka fakulteta v Ljubljani) v sodelovanju s Centrom judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor in s podporo raziskovalnega programa ARRS Judovsko-krščanski viri in razsežnosti pravičnosti obeležila 55. obletnico objave koncilske izjave Nostra aetate, ki je omogočila sistematičen dialog med Katoliško cerkvijo in judovstvom.

Različni avtorji odpirajo različne vsebinske teme: Nostra aetate in uradni odnos Katoliške cerkve do judovstva; Judovstvo v Sloveniji v stiku z okoljem; predstavitev avtorjev, njihovih naporov, del, na področju judovsko-krščanskega dialoga; različne pobude in izzivi dialoga z judovstvom za sodobno krščansko teologijo in medreligijski dialog v pokoncilskem obdobju.


Kar je videl sv. Hieronim iz Stridona

Boris Hajdinjak je svoj uvodni prispevek naslovil: Kar je videl sv. Hieronim iz Stridona.

Norbert Johannes Hofmann je predstavil (v nemščini) Nostra aetate (Nr. 4) kot kompas judovsko-katoliškega dialoga.

Jože Krašovec piše o hermenevtiki dialoga v delih Hermanna Cohena, Franza Rosenzweiga in Martina Bubra

Maksimilijan Matjaž piše o Pavlovem razumevanju postave in delu postave v Pismu Galačanom (The New Perspective on Paul in nov pogled na Pavlov odnos do judovstva).

Matjaž Celarc piše (v angleščini) pod naslovom Med prerokbo in njenim uresničenjem o branju Lk 1-2 in Apd 2-3 kot uresničitvi Izaijeve pripovedi.

Petr Mareček (v angleščini) piše o Crux Interpretum v Jak 4,5.

Marko Jovanović (v angleščini) interpretira Jakobovo pismo po Franzu Mußnerju in njenem vplivu na judovsko-krščanski dialog.

Jan Dominik Bogataj in Miran Špelič sta prikazala krščansko in judovsko skupnost v Ogleju skozi dela Fortunacijana in Kromacija.

Klemen Jelinčič Boeta je (v angleščini) predstavil srednjeveško judovsko skupnost u Mariboru.

Kakšen je bil Slomškov odnos do judovstva

Marjan Turnšek je osvetlil Slomškov odnos do judovstva.

Ivan Macut in Petar Macut pišeta (v nemščini) o antisemitizmu v katoliškem dnevniku Hrvatski Glas v letu 1941.

Edith Petschnigg piše (v angleščini) pod naslovom Med preučevanjem Biblije in soočanjem s preteklostjo o judovsko-krščanskem dialogu v pokoncilskem obdobju v Nemčiji in Avstriji.

Leon Debevec je predstavil prostorske podobe v obrednih praksah starozaveznih očakov in njihov pomen za razumevanje krščanskega sakralnega prostora.

Irena Avsenik Nabergoj je raziskala podobe Judov v izročilu slovenskih folklornih molitev Marijine sanje.

Nina Ditmajer je predstavila starozavezne predpodobe Marije in podobe Judov v slovenskih nabožnih pesmaricah v različnih obdobjih Katoliške cerkve.

Jan Dominik Bogataj piše o knjigi Filokalija I.