Kaj imata papeževa mati in njegov organizator potovanj doktor Gasbarri skupnega z napadom na uredništvo satiričnega časnika Charlie Hebdo v Parizu, se v prispevku na spletni strani avstrijske katoliške agencije Kathpress sprašuje njen dopisnik Thomas Jansen. Isto vprašanje bi si lahko postavil marsikdo, ki je papeževo izjavo prebral kot mejo satire pri obravnavanju religije. Kajti Frančišek je med letom iz Colomba v Manilo izbral zelo neobičajno primerjavo, ko je želel izkazal razumevanje za ostre odzive muslimanov na žalitve njihovega preroka. Takole je dejal: »Res je, da se ne smemo odzvati z nasiljem: toda če moj prijatelj doktor Gasbarri užali mojo mater, jih dobi po nosu.«

Ali torej Petrov naslednik zagovarja nasilje, kot so Frančiškovo izjavo zaostrili številni opazovalci? Proti tej domnevi govori že ironično obarvani kontekst. Kljub temu ostaja vprašanje: ali je to upravičeno ob resnosti tematike? Ali ne bi bilo bolje, če bi izjavil, da se tudi sam razjezi, če žalijo ali skrunijo Jezusa? Toda s tem bi Frančišek najverjetneje sprožil zgolj mučno razpravo o tem, ali se Mohameda užali hitreje kakor Jezusa. In: ali se ne bi morali tudi kristjani v tovrstnih primerih odzvati malce bolj občutljivo?

Razumljivo tudi za neverne

Primer z materjo s tem predznakom vsekakor izpade kot izredno spretna šahovska poteza, četudi jo je papež morda izbral povsem naključno. Ker je uporabil povsem nevtralno antropološko konstanto, se je na ta način izognil ideološkim napadom na svojo izjavo v medverski razpravi. Poleg tega je primer tudi za neverne v številnih primerih dosti lažje razumljiv. Ostri odzivi na žalitve lastne matere so morda v Latinski Ameriki bolj prisotni kot severno od Alp, v osnovi pa gotovo niso tuji niti ateistom na Finskem.

Tudi teološko je ta primerjava pri podrobnejši razčlembi povsem logična. Za pravnike so sicer razžaljenja osebe in žalitev veroizpovedi dve povsem različni stvari. In vendarle: kakšen pomen ima lahko takšna razlika za dve monoteistični religiji, katerih središče predstavlja osebni odnos vsakega posameznega vernika do Boga?

Frančišek sam je svojo izjavo v ponedeljek med letom iz Manile proti Rimu zagovarjal kot življenjsko praktično modrost: »Teoretično bi lahko rekli to, kar pravi evangelij: nastaviti bi morali še drugo lice. Teoretično bi lahko rekli, da imamo svobodo izražanja«, je pojasnil papež. Toda v praksi moramo upoštevati tudi človeške slabosti. Zato je potrebno veliko modrosti v izkoriščanju svobode izražanja, da se izognemo nasilnim odzivom. »Resničnost je pomembnejša od idej«, je prepričan Frančišek. In tako očitno meni tudi v primeru »Charlie Hebdo«.

Vir: Kathpress / M. M. Š.

Foto: arhiv Družine (A. Ž.)