Danes, 21. februarja, zaznamujemo mednarodni dan maternih jezikov. Tema letošnjega spominskega dneva, s katerim želi Unesco spodbuditi spoštovanje do svojega lastnega in tudi drugih maternih jezikov po svetu, je Jeziki brez meja. Čezmejni jeziki lahko po mnenju organizacije spodbujajo miren dialog in pripomorejo k ohranjanju avtohtone dediščine.

Ta dan je tudi priložnost, da se vprašamo, kaj nam zares pomeni slovenščina. Medtem ko Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) opozarja na potrebo po ohranjanju kulturne in jezikovne raznolikosti po svetu, se pri nas vse bolj na glas govori o uvajanju angleščine kot učnega jezika na fakulteti.


Foto: Tatjana Splichal

Prav na to je opozoril tudi predsednik Društva slovenskih pisateljev, Dušan Merc, ki je poudaril naslednje:

- ne šolarji ne dijaki ne študentje ne zmorejo več brati in ne pisati daljših sporočil v slovenščini;

- hoče naša intelektualna smetana pisati svoje dosežke samo v angleščini;

- vodilne skupine v nekdaj naših odličnih podjetjih kot uradni jezik in jezik sporazumevanja srednjega strokovnega kadra uporabljajo angleščino, slovenščino pa verjetno samo še v proizvodnji in skladiščih;

- se jezikovna sporočila, ki bi naj bila sporočena v slovenščini, pretvarjajo v likovne podobe, spremljajoči jezik pa je latovščina vsakdana;

- da je jezik mnogih javnih poročevalcev zvočno in vsebinsko tako siromašen, da sporočilom odvzema vsakršno vsebinsko moč in da se zdi, da je slovenščina jezik izrazne in vsebinske siromaščine;

- da naši športni novinarji, posebej očitno pri nogometu, uporabljajo pri prevajajo v slovenščino fraze in besede iz jezikov nekdanje skupne države;

- da ostali športni novinarji siromašijo slovenščino s tako slabim strokovnim in vsebinskim uvidom, da nas lahko bolijo ušesa itd.

Svoj zapis je končal z besedami: »Materinščine ni potrebno ljubiti in se grabiti za srce in pretakati solz in kremžiti obraza, ko zaslišimo nacionalno himno. Potrebno jo je le uporabljati, tudi izrabljati, dopolnjevati, spreminjati, treba je v njej vsak dan od jutra do večera sanjati, govoriti in pisati. Ni je treba zanemarjati, potiskati v kot, kakor da je dekla tujim gospodarjem v svojem domu, jo omalovaževati in se je celo doma sramovati.«

Na Društvu slovenskih pisateljev bo danes literarni večer, na katerem bodo sodelovali avtorji, ki pišejo v angleščini, madžarščini, kajkavščini, prekmurščini in rezijanščini – Erica Johnson Debeljak, Albert Halasz, Zlatko Kraljić, Tine Mlinarič in Renato Quaglia.

Unesco je 21. februar za mednarodni dan maternih jezikov razglasil leta 1999 v spomin na protest in smrt bengalskih študentov, ki so leta 1952 v Pakistanu zahtevali enakopravnost za svoj jezik – bengalščino.

Preberite tudi:

Koliko je slovenščine v javnosti? Komisija za slovenski jezik v javnosti opozarja na rabo slovenščine v znanosti, javnih napisih in tehnologiji.

Nespodobno voščilo za jubilej Do kdaj še slovenščina na naših univerzah?