Predavala sta ugledna strokovnjaka in dobra poznavalca dr. Primož Gašperič in dr. Blaž Komac, raziskovalca na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU v Ljubljani. Dr. Primož Gašperič je vodja Zemljepisnega muzeja, dr. Blaž Komac pa je vodja Oddelka za naravne nesreče pri istem inštitutu. Oba sta pisca številnih znanstvenih prispevkov in več monografij.

Predavatelja je pozdravila in predstavila prof. Helena Kregar, članica UO Društva sv. Jakob Kamnik. FOTO: Jožef Pavlič

Predavatelja je namesto odsotne predsednice Društva sv. Jakob Kamnik dr. Marjete Humar pozdravila in predstavila članica Upravnega odbora društva Helena Kregar.

Prvi je spregovoril dr. Primož Gašperič, ki se pri svojem raziskovalnem delu posveča širokim vidikom kartografije, vključno z njeno zgodovino, starimi zemljevidi, kartografskimi prvinami in zgodovino na splošno. S tem bogatim znanjem je številnim obiskovalcem najprej obrazložil, kako je treba »brati« zemljevide: osnove kartografije, kaj zemljevid sploh je, kako so na njem vrisane meje, naselja, prometnice, vode, rastlinstvo … Nato je prešel na zemljevide v novem veku, od renesanse (16. stoletje), na katerih je prikazan in zapisan tudi Kamnik. Kot zanimivost naj omenimo, da je to mesto na vseh zemljevidih slovenskega ozemlja v raznih zgodovinskih, upravnih in državnih obdobjih, čeprav so se v njem menjavali gospodarji. To lahko trdimo za časovno obdobje od leta 1552 do 1921, ki ga je zaobjelo predavanje. Mesto samo se je v tem času različno imenovalo in je bilo različno prikazano na zemljevidih, a ga je bilo vedno lahko prepoznati in prebrati: Stein, Stain, Stayn, Kamelk, Kamnik. Podobno velja tudi za kraje okrog njega. To pomeni, da je bil Kamnik pomembno gospodarsko in prometno mesto, skozi katerega so vodile gospodarske poti.

Z leve na desno: dr. Blaž Komac, dr. Primož Gašperič, dr. Jerneja Fridl, gvardijan p. mag. Ciril Božič in prof. Helena Kregar. FOTO: Jožef Pavlič

Videli smo, in se tudi čudili, kako so tuji in tudi slovenski kartografi ustvarjali zemljevide od renesanse dalje. Ko so ti postali bolj prepoznavni, je zanje vladalo večje zanimanje; prav tako je rasla tudi potreba po povezavah. Od prvega prikazanega iz leta 1545 nemškega kartografa Sebastiana Münstra, ki je na zemljevidu prikazal celotno Ilirijo, zemljevida Wolfganga Laziusa iz leta 1561, avtorja prvega poznanega zemljevida Vojvodine Kranjske (Kamnik je na njem napisal kot Stayn), Abrahama Orteliusa iz leta 1570 (avtorja prvega atlasa sveta), Gerharda Kremerja Mercatorja, ki je leta 1589 izdelal zemljevid Furlanije, Krasa, Kranjske, Istre in Slovenske marke, dalje zemljevid Janeza Vajkarda Valvasorja iz Slave vojvodine Kranjske (1689), pa Johanna Baptista Homana iz začetka 18. stoletja, na katerem je poleg Kamnika zapisana tudi vas Križ (Creut). Slovenci smo lahko posebej ponosni za Horografski zemljevid Kranjske duhovnika Janeza Dizme Florjančiča iz leta 1744, na katerem je prvič omenjen Triglav.

Eden izmed starih zemljevidov, na katerem je že zapisan Kamnik. FOTO: Jožef Pavlič

Videli smo tudi zemljevid Kranjske dežele iz 18. stoletja Franca Ksaverja Barage ter znameniti zemljevid Petra Kozlerja iz leta 1852, na katerih so navedena skoraj izključno slovenska imena krajev.

Predavanje je nadaljeval dr. Blaž Komac. Opozoril je na to kartografa Laziusa, ki je pri Kamniku že vrisal most čez Kamniško Bistrico, razčlenil pogostnost zemljepisnih imen na predstavljenih zemljevidih, povedal, da je Kamnik omenjen prav na vseh prikazanih zemljevidih, da je kartograf Florjančič omenil Steiner Alben, kar bi lahko prevedli kot Kamniške bele gore; da je kartograf Baraga prvi navajal tudi slovenska imena, nakazal pa je tudi, kako bo z zemljevidi v prihodnosti. Prvi so bili namenjeni eliti, potem plemstvu, vojaštvu, deželni upravi (franciscejski kataster v obdobju od 1818 do 1828); danes pa vsem uporabnikom. Sodobni zemljevidi so zelo natančni ter vsebinsko in jezikovno raznoliki v primerjavi s starejšimi. Kako bo z njimi, bo pokazal čas, ko bomo lahko na svojih pametnih telefonih videli prenos satelitskega posnetka, pa še kaj drugega.

Gvardijan p. Ciril Božič je predavatelja tudi vprašal, kakšni bodo zemljevidi v prihodnosti. FOTO: Jožef Pavlič

Zemljevide je treba znati »brati«, saj nam lahko toliko povedo o razvoju slovenskega jezika, kulturi, estetiki in likovnih dosežkih, je bilo sporočilo bogatega večera, za katerega se je predavateljema toplo zahvalila Helena Kregar, poleg nje pa tudi gvardijan frančiškanskega samostana p. Ciril Božič, ki je še posebej vprašal, kakšni bodo zemljevidi v prihodnosti. Na to moramo vsi počakati.

Podpisani Suhadolčan je opozoril na velik pomen rojaka sovaščana kartografa Ivana Selana in njegovih številnih zemljevidov za Slovence. Do tja pa ta večer nismo prišli, saj je bila beseda predvsem o starejših zemljevidih. Tudi Selanovi to počasi postajajo, so pa izjemna dela kartografskega samouka, njegove spretne roke in velike nadarjenosti.

Številni obiskovalci predavanja so z zanimanjem spremljali »kartografsko« predstavitev Kamnika od renesanse dalje. FOTO: Jožef Pavlič

Predavateljema se je pridružila tudi kolegica Jerneja Fridl, dr. geodezije, ki je dolgo časa tudi sama izdelovala.

Predavatelja sta zbrane povabila tudi k branju strokovnih del in knjig s področja kartografije, med katerimi izstopajo članki v strokovnih in znanstvenih revijah ter knjigi Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije ter Kartografski zakladi slovenskega ozemlja.