Foto: Vatican Media

Papeževe posinodalne apostolske spodbude »Ljubljena Amazonija« po besedah kardinala Michaela Czernyja ne gre razumeti kot zadnje besede. Glede sprostitve celibata za duhovnike na posebej odročnih območjih je še veliko vprašanj ostalo odprtih, je kardinal Czerny dejal na tiskovni konferenci ob predstavitvi dokumenta v Vatikanu. »O tem se bo še naprej razpravljalo,« je pojasnil izredni tajnik škofovske sinode za Amazonijo, ki je oktobra lani zasedala v Vatikanu.

V sklepnem dokumentu so sinodalni očetje takrat predlagali, naj škofje na območju Amazonije v občestvih brez zadostne pastoralne oskrbe podeljujejo mašniška posvečenja tudi primerno izobraženim poročenim možem in družinskim očetom, potem ko so ti že prejeli diakonsko posvečenje. Papež tega in drugih predlogov v svojem besedilu »Ljubljena Amazonija« izrecno ne omenja.

Kardinal Czerny je poudaril, da to ne zmanjšuje teološkega pomena Frančiškovega dokumenta. Kljub neobičajni obliki – papež v njem skicira različne »sanje« o prihodnosti amazonskega območja – je to del papeškega učiteljstva.

Ljubimo Amazonijo in njena ljudstva, da bomo rešili planet

V pogovoru za spletni portal Vatican News je kardinal Czerny pojasnil, da se usoda Amazonije tiče nas vseh, kajti vse je medsebojno povezano in rešitev tega območja in tamkajšnjih staroselskih ljudstev je ključnega pomena za ves svet.

Po kardinalovih besedah je srce sporočila papeževega novega dokumenta ljubezen svetega očeta do Amazonije in posledice te ljubezni: preobrat v splošnem načinu razmišljanja o odnosu med bogastvom in revščino, med razvojem in skrbništvom, med zaščito kulturnih korenin in odprtostjo do drugega. Papež v dokumentu piše o štirih »odmevih«, ki jih je v njem sprožil sinodalni proces, sam pa jih poimenuje »velike sanje«. Papež sanja o Amazoniji, kjer si vsi prizadevajo za zaščito pravic najbolj ubogih, staroselskega prebivalstva, najmanjših. Sanja o Amazoniji, ki ohranja svoje kulturno bogastvo. Njegove okoljske sanje govorijo o Amazoniji, ki skrbi za svoje obilje življenja; in končno, sanja o krščanskih občestvih, ki se znajo vživeti v Amazonijo in zgraditi Cerkev z amazonskim obličjem. Kardinala so se najbolj dotaknili številni pesniški navedki in sklicevanja na že obstoječe papeške dokumente.

Sanje kot nestvaren pogled, usmerjen v nedoločeno prihodnost?

Kardinal Czerny meni, da kljub izrazu »sanje« papeževo razmišljanje ne pomeni nestvarnega pogleda na razmere in morebitnih rešitev, ki bi se nanašale na nedoločeno prihodnost. Frančišek je prepričan, da so sanje pomembne, saj širijo naš pogled, nam pomagajo, da sprejmemo širše obzorje in gojimo upe v vsakdanjih dejanjih; sanje nas prebudijo, nam spodnesejo tla pod nogami, so svetle zvezde, ki nakazujejo novo pot za človeštvo, kot je sveti oče dejal v enem svojih pogovorov z mladimi. Papeževe sanje torej niso utopija, ampak nakazujejo pot, ki naj bi jo naposled sprejela celotna Cerkev. Lepota sanj je v tem, da vidimo obzorje. In papež »ljubezenskega pisma« Amazoniji skorajda ni mogel napisati v obliki pogodbe ali kuharskeha priročnika.

Kaj pomeni »spodbujanje« Amazonije

Kot papež pojasnjuje v dokumentu, spodbujanje Amazonije pomeni zagotavljanje, da s tega območja prihaja le najboljše. To ne pomeni kolonizacije dežele, ne ropanja njenih številnih bogastev, ki uničuje vse okoli sebe in ogroža staroselska ljudstva. Niti ne pomeni poveličevanja staroselskih kultur ali okoljevarstva, ki skrbi le za prostor, ne pa tudi za ljudi. Ključni besedi sta »istovetnost« in »dialog« in papež v posinodalni spodbudi pojasnjuje, da si ne nasprotujeta. Skrb za kulturne vrednote staroselcev je stvar vseh nas: občutiti moramo soodgovornost za raznolikost njihovih kultur, obenem pa staroselskim ljudstvom pogumno govoriti o Jezusu in jim prinašati novo življenje.

Usoda Amazonije je stvar vseh nas

Po besedah kardinala Czernyja je usoda Amazonije stvar vseh nas, kajti vse je povezano med seboj in skrb za ta dragocen življenjski prostor, ki deluje kot filter in nam pomaga ohlajati planet, je temeljnega pomena za zdravje globalnega podnebja. Prihodnost Amazonije in njenih ljudstev je odločilna za ohranitev ravnotežja na zemlji. S tega vidika je pomembno, da staroselskim ljudstvom omogočimo ostati na svojih območjih, za katera bodo poskrbeli na svoj način.