Foto: Vatican Media

Švicarski kardinal Kurt Koch je za spletni portal Vatican News spregovoril o izzivih in napredku ekumenske poti v Cerkvi ob šestdesetletnici obstoja delovnega telesa, ki ga danes poznamo kot Papeški svet za pospeševanje edinosti med kristjani.

Po kardinalovih besedah imamo priložnost obhajati slovesen spomin na dva dogodka, ki sta izrednega pomena za krščansko edinost. Kardinal, ki je predsednik omenjenega papeškega sveta, pri tem omenja 25. obletnico izida okrožnice papeža Janeza Pavla II. Ut unum sint (Da bi bili eno) o ekumenizmu in 60. obletnico ustanovitve takrat Tajništva za pospeševanje edinosti med kristjani.

Papež Janez XXIII. je omenjeno tajništvo ustanovil 5. junija 1960, delovno telo pa so leta 1988 preimenovali v papeški svet. Papež Janez Pavel II. je okrožnico Da bi bili eno objavil 25. maja 1995.

Ekumenski kontekst

Kardinal Koch je dejal, da je bila Cerkev od leta 1960 obrodila zelo veliko sadu iz številnih dialogov in srečanj, organiziranih v okviru ekumenskega gibanja. Kljub temu, ugotavlja kardinal, končni cilj edinosti še ni dosežen, kajti »obstaja dogovor, da je edinost potrebna, ni pa še sklenjeno, v kakšni obliki«. Vsekakor si »edinost in raznolikost ne nasprotujeta niti v ekumenizmu,« saj vsaka Cerkev lahko po svojih najboljših močeh in na svoj izviren način prispeva k obnovi edinosti. Ekumenski proces je »izmenjava darov«.

Lahko se recimo učimo o osrednji vlogi Božje besede v življenju Cerkve iz cerkvenih skupnosti, rojenih iz reformacije. Pravoslavna Cerkev nas po kardinalovih besedah uči sinodalnosti in kolegialnosti med škofi, medtem ko Katoliška cerkev lahko ekumenskemu gibanju ponudi svoj poudarek na vesoljnosti Cerkve.

Koraki proti ekumenizmu

Kardinal Koch je izpostavil tri pomembne točke na poti proti ekumenizmu.

Prva je dialog ljubezni, ki ga predstavlja ohranjanje prijateljskih odnosov med različnimi Cerkvami in ki nam lahko pomaga pri premagovanju predsodkov iz preteklosti.

Druga – dialog resnice – je »teološka razčlemba spornih vprašanj«, ki so v zgodovini privedla do delitev.

Tretja – duhovni ekumenizem – je »globoka in soglasna zavezanost k Jezusovi duhovniški molitvi, da »bi bili vsi eno«.

25. obletnica okrožnice »Da bi bili eno«

Ob 25. obletnici izdaje ekumenske okrožnice papeža Janeza Pavla II. je kardinal Koch izpostavil njen pomen, saj gre za prvo okrožnico o ekumenizmu, ki jo je napisal papež.

Kardinal je spomnil, kako je Janez Pavel II. v dokumentu poudaril zavezanost Katoliške cerkve, da stopa po poti ekumenizma. Sveti papež je tudi povabil vse člane Cerkve, naj se udeležijo »potrpežljivega, bratskega dialoga« o primatu rimskega škofa, s ciljem, da bi našli obliko izvajanja tega primata, ki ne bi zavračal bistva tega poslanstva, temveč bi se »odprl za nove razmere«. To je po besedah kardinala Kocha »zelo obetavna pobuda«.

Papeži in ekumenizem

Kardinal Koch je spomnil, da so vsi papeži po drugem vatikanskem cerkvenem zboru pokazali odprtost do ekumenske poti in njenega nadaljevanja. Janez XXIII. je poudaril, da je krščanska edinost temeljnega pomena za prenovo Cerkve. Pavel VI. je svoje prispeval z objavo dokumenta Unitatis Redintegratio, ki govori o ekumenizmu. Janez Pavel II. je bil prepričan, da bo tretje tisočletje soočeno z velikim izzivom obnove izgubljene edinosti. Benedikt XVI. je ekumenizem označil za »stvar vere« in torej primarno dolžnost Petrovega naslednika.

Za papeža Frančiška, je nadaljeval kardinal, »je temeljnega pomena, da različna cerkvena občestva stopajo skupaj po poti edinosti, kajti edinost raste takrat, ko hodimo skupaj«.