Po mnenju kardinala Christopha Schönborna bi lahko krščanstvo v prihodnosti ponovno pridobilo večji pomen za ljudi v Evropi. Trenutno obdobje je za Cerkev ‘polno različnih možnosti’, kardinalove besede navaja italijanski časnik ‘Corriere della Sera’ v svoji včerajšnji izdaji. Večina Evropejcev še vedno pripada krščanstvu, četudi le manjšina med njimi dejavno sodeluje v življenju Cerkve.

Kot zgled za cerkveno prenovo dunajski nadškof navaja svetega Frančiška Asiškega (1181/82-1226). Redovni ustanovitelj in sin bogate družine je z zgledom revščine, odpovedi in veselja do vere sprožil val verskega navdušenja po celotni Evropi. Kardinal Schönborn je še dejal, da krščanstvo sodi tako med evropske korenine kot tudi med ‘navdihujoče tujke’. Vedno je najbolj uspevalo takrat, ko se ni zanašalo na svojo politično moč, ampak je utelešalo resnično in pristno vero. dunajski nadškof zato svari, naj Cerkve v evropskih deželah ne bodo preblizu državnemu aparatu.

V italijanskih medijih je do besede prišel tudi kardinal Kasper. V pogovoru za tamkajšnji časnik ‘La Repubblica’ je izrazil zahtevo po večji preglednosti v Vatikanu. “Kurija mora začeti z odpiranjem in se ne sme bati preglednosti”, je prepričan najstarejši volilec prihodnjega papeža, ki je minuli torek dopolnil osemdeset let življenja.

Kurija mora preseči ‘vse, kar je na dan prišlo v aferi Vatileaks’, potrebna je temeljite prenove, je prepričan nemški kardinal, ki obenem zahteva odmik od rimskega centralizma in kolegialno vodstvo v cerkvenem vrhu. ‘Centra’ ne smemo enačiti s ‘centralizmom’. Kolegialno cerkveno vodstvo bi moralo škofe in celotno verno ljudstvo še tesneje povezati med seboj, je pojasnil kardinal Kasper.

Reforma rimske kurije predstavlja ‘veliko težavo’, je še pojasnil Kasper. Trenutno namreč ni zadostnega notranjega medsebojnega sporazumevanja med vatikanskimi ministrstvi, kar pa se mora po mnenju nemškega kardinala nujno spremeniti.

Foto: splet